Tea Logar se v knjigi Ljudje kot sredstva posveča filozofski analizi koncepta izkoriščanja v osebnih in intimnih odnosih, pri čemer opozarja, da definicija koncepta izkoriščanja ostaja nejasna in izmuzljiva kljub njeni pogosti rabi v filozofski literaturi. V pričujočem delu predstavi...

V tem Zelo kratkem uvodu sta skozi vso zgodovino vešče preučena ravnovesje med slovesom in praktičnostjo v arhitekturi in njen kulturni pomen – od piramid antičnega Egipta in Sydneyjske Operne hiše do običajnih koč. Andrew Ballantyne predstavi bralstvu določena zgodovinska obdobja in...

John Rawls (1921–2002) je vtisnil globok pečat politični filozofiji druge polovice prejšnjega stoletja, verjetno globlji kakor kdorkoli drug, saj se celotna normativna politična filozofija odtlej v svojem pomembnem delu razvija skozi kritičen premislek njegovih tez in argumentov, ki jih je...

Catherine Malabou je bila Derridajeva študentka in pozneje ena njegovih najtesnejših sodelavk. V njenem delu je Derrida tista osrednja referenca, ki ji omogoča misliti v okvirih zelo širokega spektra problemov: od Heideggerja in njegovega duha, prek Luce Irigaray, ki je v svoji feministični...

Leta 2003 je Založba Krtina izdala zbornik Brezplačno kosilo za vse?, v katerem je bilo prevedenih nekaj krajših razprav o ideji UTD. V javnosti je knjiga prejela veliko pozornosti in bila deležna večinoma naklonjenih branj. Namen zbornika UTD v Sloveniji je preveriti stanje razprave v...

Knjiga Gillesa Deleuza o Nietzscheju je nastala po osemletnem obdobju praznine in neustvarjalnosti, ki ga je sam Deleuze označil kot nekakšno »črno luknjo« in kot obdobje, v katerem je lahko samo popival in nič drugega. Prav branje Nietzscheja pa mu je omogočilo, da je s tem prekinil...

Izhodišče Gauchetove analize problemov vzgoje je, da kriza prihaja iz družbe, iz prodiranja demokratizacije v vse pore družbe in iz s tem povezanega razvoja sodobnega individualizma. Kriza šole je tako povezana z evolucijo sodobnih družb, v katerih posameznik postane merilo vseh stvari...

Razkrito krščanstvo je d'Holbach objavil pod psevdonimom leta 1761. Delo sodi med njegove radikalnejše spise. Kritika krščanstva, ki jedro svojega argumenta osredotoči zoper monopoliziranje morale s strani krščanskih (predvsem katoliških) dostojanstvenikov, je zbudila tudi Voltairovo...

Martin Balluch (1964) je študiral astronomijo, matematiko in fiziko na Dunaju in v Heidelbergu, kjer je doktoriral leta 1989. Dvanajst let je deloval kot predavatelj in raziskovalec na univerzah Cambridge, Heidelberg in Dunaj. Aktivistično je zaživel leta 1978 z udeležbo na demonstracijah...

Matematika je področje, s katerim se pri vsakodnevnem življenju vsi srečujemo, vendar pa se je mnogi bojimo. Timothy Gowers v tem nadvse dostopnem in zabavnem uvodu razjasni najbolj temeljne razlike, ki so v osnovi filozofske, med višjo matematiko in tem, kar se učimo v šoli, da jasneje...

Ko je ob koncu 19. stoletja vse kazalo, da bomo priča »stoletju anarhizma«, so politični dogodki spet pokazali, da »tekma idej« skozi zgodovino nikoli ni bila posebej poštena. Samo v nekaj desetletjih je bilo anarhistično gibanje zaradi sistematičnega boja proti anarhistični »hereziji...

Edward Craig dokazuje, da filozofija ni dejavnost z drugega planeta: njeno odkrivanje je v resnici le razširitev in poglobitev tega, kar večina med nami tako že počne. Pokaže, da filozofija ni zgolj intelektualna zabava: misleci, kakršni so Platon, budistični pisci, Descartes, Hobbes, Hume...

John Heskett je redni profesor na Oblikovalski šoli hongkonške politehnične univerze in komentator oblikovanja mednarodnega slovesa. Je avtor knjig Industrial Design (1980) in Philips: A Study of the Corporate Management of Design (1989). S članki in eseji sodeluje v številnih revijah...