V zborniku so zajete teoretske smeri, ki so označile spremembe v praksi literarne vede 20. stoletja in bile doslej v slovenski literarni vedi zgolj bežno (ali pa sploh ne) obravnavane oziroma se je nanje gledalo z neko določeno sumničavostjo; najbolj znan primer bi bila na primer "neustreznost" lacanovskih interpretacij literature. Gre torej za posredovanje tistih usmeritev v literarni teoriji, ki lahko veljajo za reprezentativne, razvojno odločilne in še zmeraj aktualne tudi v našem kulturnem prostoru. Doslej smo jih v slovenskem prevodu lahko spoznavali samo prek posamičnih, sporadičnih, nepovezanih objav, zbornik pa ponuja celovit pregled problematike s pomočjo sintetično preglednih in ključnih besedil, ki so povezani v večje problemske sklope.