Jeremy Bentham
Fragment o vladavini
Naslov izvirnika: Fragment on government
Spremna beseda: Gregor Kroupa
Prevedla: Zdenka Erbežnik, Gregor Kroupa
Uredil: Gregor Kroupa
TD 63
ISBN: 978-961-260-073-0
Ljubljana 2013, 142 str.
Polna cena: 20,00 €
Cena s popustom: 16,00 €



Jeremy Bentham se je rodil leta 1748 v Londonu kot sin advo­kata, kar je odločilno zaznamovalo njegovo kariero. Čeprav je pri enaindvajsetih letih opravil pravosodni izpit, advokatskega poklica ni opravljal, saj ga je kmalu bolj od fines angleškega prav­nega reda začelo zanimati tisto, kar je sam imenoval »mednarodno« pravo. Besedo »international« je namreč skoval prav on v delu Introduction to the Principles of Morals and Legislation, da bi razločil pozitivno pravo, ki je v veljavi v določenem narodu ali državi, in univerzalna racionalna načela prava, ki bi morala biti zavezujoča za vse civilizirane narode, pa čeprav je povsem mogoče, da se ta »mednarodna« načela zakonodaje v vsaki državi kažejo v različnih pozitivnih ureditvah.

Fragment o vladavini je izšel anonimno leta 1776 v Londonu in nas že po tonu pisanja utegne presenetiti, če ne poznamo vsaj glav­nih kontur ozadja njegovega nastanka. Spis je izrazito polemičen, njegova tarča pa je sir William Blackstone, ugledni pravni teoretik, ki je od leta 1753 predaval v Oxfordu, pet let kasneje pa je bil tam imenovan za sploh prvega profesorja angleškega prava. Do tedaj so se namreč bodoči advokati in sodniki kalili predvsem ob analizah rimskega in kanoničnega prava in si tako pridobili zelo abstraktno teoretsko osnovo za spoznavanje procedur angleškega običajnega prava (common law) iz prakse.
Blackstonova pionirska predavanja so med takratnimi študenti vzbudila precejšnje zanimanje, do leta 1763, ko ga je poslušal ta­krat komaj petnajstletni Bentham, pa je Blackstone že objavil dva krajša spisa, ki sta kasneje postala izhodišče za njegovo glavno delo, monumentalne The Commentaries on the Laws of England.
Nenavadnost zasnove Benthamovega Fragmenta je v tem, da gre za izjemno dlakocepsko analizo zgolj sedmih strani Blackstonovih Komentarjev in še to – vsaj v okviru Blackstonove širokopotezne ambicije – le manj pomembnega razdelka uvoda, ki na hitro opra­vi z vprašanjem »narave zakonov na splošno« in pri tem preleti vprašanja različnih vrst oblasti, zakonov in njihove legitimnosti.


MEDIJSKI ODZIVI:

- RŠ, 10.3.2014, Aleš Mendiževec,

http://radiostudent.si/kultura/humanistika/primer-bentham-k-realizmu-politi%C4%8Dne-teorije