Axel Honneth, nemški filozof in
sociolog, je poleg Habermasa najvidnejši predstavnik t. i. kritične teorije
družbe in nasploh eden od najpomembnejših sodobnih nemških filozofov. Njegovo
delo bi lahko opredelili kot nadaljevanje metodološke zastavitve frankfurtske
šole, ki poskuša biti na ravni časa in je pripravljeno stopiti v dialog z
drugimi sodobnimi pristopi, posvečenimi vprašanjem oblasti, pravičnosti in
moralnosti. V slovenščino je bila doslej prevedena
Trpeti zaradi
nedoločnosti. Reaktualizacija Heglove Pravne filozofije.
V pričujočem delu si Honneth
prizadeva prebiti blokado sodobnega političnega mišljenja, ki si kljub vedno
bolj očitni nevzdržnosti obstoječega družbenega modela ne zna več niti
zamišljati sveta onstran kapitalizma. V ta namen poseže nazaj po ideji
socializma. Gesta je seveda tvegana, saj je zgodovinska hipoteka socializma
težka. Vendar Honneth ocenjuje, da je njegov poskus udejanjanja »družbene
svobode« s poudarkom na načelu solidarnosti v osnovi prepričljiv, da je še
vedno »ohranil neko živo iskro« in da je bil tako teoretski kot praktični obračun
z njim prekratek. V poskusu »aktualizacije« zato najprej razišče razloge, ki so
privedli do zgodovinskega razvrednotenja socializma. Podrobna obravnava izvorov
in herojske dobe socializma ga privede do teze, da je socializem kot otrok
industrijske revolucije že v začetku zagrešil napako, da je emancipacijski
projekt omejil na ekonomsko področje. V skladu s tem se njegov nauk glasi, da
mora socializem, da bi spet pridobil mobilizacijsko moč, opustiti svojo
fiksacijo na ekonomijo in načelo solidarnosti razširiti na druge družbene
sisteme, ki so prav tako pomembni za udejanjenje svobode, kot so na primer
oblikovanje skupne volje, osebni odnosi, družina ipd. Kaj naj bi to konkretno
pomenilo, skuša Honneth pokazati v drugem delu knjige, kjer predstavi socializem
kot projekt, ki je odprt za »eksperimentiranje«, in kot »demokratično formo
življenja«.