Axel Honneth, nemški filozof in sociolog, je poleg Habermasa najvidnejši predstavnik t. i. kritične teorije družbe in nasploh eden od najpomembnejših sodobnih nemških filozofov. Njegovo delo bi lahko opredelili kot nadaljevanje metodološke zastavitve frankfurtske šole, ki poskuša biti na ravni časa in je pripravljeno stopiti v dialog z drugimi sodobnimi pristopi, posvečenimi vprašanjem oblasti, pravičnosti in moralnosti. V slovenščino je bila doslej prevedena Trpeti zaradi nedoločnosti. Reaktualizacija Heglove Pravne filozofije.

V pričujočem delu si Honneth prizadeva prebiti blokado sodobnega političnega mišljenja, ki si kljub vedno bolj očitni nevzdržnosti obstoječega družbenega modela ne zna več niti zamišljati sveta onstran kapitalizma. V ta namen poseže nazaj po ideji socializma. Gesta je seveda tvegana, saj je zgodovinska hipoteka socializma težka. Vendar Honneth ocenjuje, da je njegov poskus udejanjanja »družbene svobode« s poudarkom na načelu solidarnosti v osnovi prepričljiv, da je še vedno »ohranil neko živo iskro« in da je bil tako teoretski kot praktični obračun z njim prekratek. V poskusu »aktualizacije« zato najprej razišče razloge, ki so privedli do zgodovinskega razvrednotenja socializma. Podrobna obravnava izvorov in herojske dobe socializma ga privede do teze, da je socializem kot otrok industrijske revolucije že v začetku zagrešil napako, da je emancipacijski projekt omejil na ekonomsko področje. V skladu s tem se njegov nauk glasi, da mora socializem, da bi spet pridobil mobilizacijsko moč, opustiti svojo fiksacijo na ekonomijo in načelo solidarnosti razširiti na druge družbene sisteme, ki so prav tako pomembni za udejanjenje svobode, kot so na primer oblikovanje skupne volje, osebni odnosi, družina ipd. Kaj naj bi to konkretno pomenilo, skuša Honneth pokazati v drugem delu knjige, kjer predstavi socializem kot projekt, ki je odprt za »eksperimentiranje«, in kot »demokratično formo življenja«.