Sebastian Rödl
Samozavedanje
Naslov izvirnika: Self-Consciousness
:
Prevedel: Martin Hergouth
Uredil: Zdravko Kobe
TD 80
ISBN: 978-961-260-116-4
Ljubljana 2018, 255 str.
Polna cena: 20,00 €
Cena s popustom: 20,00 €



Skupaj z medijskim uspehom nevroznanosti je samozavedanje v zadnjem obdobju postalo skoraj modna tema filozofije, ki pogosto zahteva, da je treba na podlagi novih odkritij o delovanju možganov povsem prenoviti naše moralne, pravne in politične predstave. V nasprotju s tem Rödl odpre analizo s sklicevanjem na Marxovo tezo o Feuerbachu, da je empirizem ključna ovira za resnični materializem, in svoj projekt razume kot nadaljevanje teze, značilne za Kanta in Hegla, da so pojmi subjektivnosti, svobode in uma sestavni del istega konceptualnega kompleksa in se kot taki vzajemno predpostavljajo. Vsaka teorija samozavedanja je s tem neposredno tudi teorija delovanja in spoznanja, in obratno, ker sta dejanje in vedenje po svojem pojmu prvoosebna, se razlaga delovanja in mišljenja nujno iztečeta v teorijo subjektivnosti oziroma samozavedanja. Ta temeljni uvid Rödl podrobno izpelje v šestih izjemno konciznih poglavjih (Prvoosebna misel; Dejanje in prva oseba; Prepričanje in prva oseba; Um, svoboda in resnični materializem; Receptivna vednost; Druga oseba), v katerih nauke klasičnih filozofov (Aristotela, Kanta, Hegla) suvereno poveže s tezami sodobnejših avtorjev (npr. Frege, Sellars, Davidson, McDowell) in tako oblikuje intelektualno razburljivo izpeljavo, kjer je čutiti misel na delu. Posebej bi opozorili na razlikovanje med receptivno in spontano vednostjo (druga je opredeljena kot vednost, ki jo imamo o nečem s tem, da to smo oziroma naredimo) in zaključno vpeljavo kolektivnega samozavedanja, ki se v nasprotju s pričakovanji nenavadno približa Heglovemu pojmu duha.

Sebastian Rödl (1967), od leta 2012 profesor za praktično filozofijo na univerzi v Lepizigu in ena vodilnih figur na »Forschungskolleg Analytic German Idealism«, sodi med najprodornejše sodobne filozofe, ki uspešno presegajo nerazumevanje med analitično filozofijo in kontinentalno filozofsko tradicijo, vključno z nemškim klasično filozofijo. Njegova ključna dela so Selbstbezug und Normativität (1998), Kategorien des Zeitlichen. Eine Untersuchung der Formen des endlichen Verstandes.