Philipp Sarasin je profesor za novejšo zgodovino in zgodovino Švice na univerzi v Zürichu. Glavna področja njegovega raziskovanja so zgodovina telesa in seksualnosti, zgodovina znanosti oziroma vedenja, zgodovina hladne vojne in teorija zgodovinskih znanosti. Je avtor vrste znanstvenih razprav, urednik več zbornikov in avtor nekaj znanstvenih monografij z omenjenih področij. Izmed slednjih gre izpostaviti zlasti Reizbare Maschinen. Eine Geschichte des Körpers 1765–1914 (2001), Anthrax: Bioterror als Phantasma (2004) in Darwin und Foucault. Genealogie und Geschichte im Zeitalter der Biologie (2009).

V pričujočem delu je zbranih osem študij, v katerih avtor pri analizi izbranih zgodovinskih tem uporablja diskurzivno analizo, znanstveno paradigmo oziroma, kot pravi avtor, »teoretično, morda celo filozofsko držo«, kot jo je izvorno začrtal Michel Foucault in sta jo nato teoretično dopolnila Ernesto Laclau in Chantal Mouffe.
Osrednji problem, ki se mu posveča Philipp Sarasin, je razmerje med jezikom oziroma vsakokratnim vladajočim diskurzom na eni in historično realnostjo na drugi strani. Sarasin zagovarja tezo, da (historične) realnosti ni mogoče razumeti brez razumevanja jezika in diskurza, s katerima se (historična) realnost oblikuje in znotraj katere njeni akterji iščejo njen pa tudi svoj smisel. Analizo diskurza Sarasin pri tem razume kot naprezanje za proučevanje »formalnih pogojev, ki usmerjajo produkcijo smisla.«