Paola Cavalieri
Živalsko vprašanje
Za razširjeno teorijo človekovih pravic
Naslov izvirnika: La questione animale. Per una teoria allargata dei diritti umani
Spremna beseda: Friderik Klampfer
Prevedel: Vasja Bratina
Uredil: Igor Pribac
TD 32
ISBN: 961-6174-84-3
Ljubljana 2006, 238 str.
Polna cena: 8,00 €
Cena s popustom: 8,00 €



  Avtorica Paola Cavalieri je mednarodno priznana strokovnjakinja na področju praktične etike, skupaj s Petrom Singerjem je soavtorica nagrajene knjige The Great Ape Project (1993) in je urednica mednarodne filozofske revije Etica & Animali. O ugledu, ki ga uživa v mednarodni strokovni skupnosti, najbolje priča dejstvo, da so knjigo Živalsko vprašanje prevedli tudi v angleški jezik, kar je za tematiko, ki se je sprva razvijala skoraj izključno v angloameriškem kulturnem prostoru, izjema. Ali niso vsi posamezni primeri, v katerih živali za dan postanejo vest dneva - kočevski medvedi, razvpit primer zavetišča za pse, poboj mačk, nošnja krznenih plaščev, alarm pred ptičjo gripo ("norimi kravami") in za njim množične "evtanazije" živali", zmanjšanje števila živalskih vrst ipd. - simptom veliko širšega in bolj temeljnega vprašanja, ki skoraj vedno ostane nepostavljeno in nemišljeno, celo zavestno odrinjeno na stran, morda zato, ker vzbuja globoko nelagodje, namreč vprašanja, ali imamo do živali dolžnosti, ki presegajo - v praksi zelo ohlapno dojeto - prepoved okrutnega ravnanja z njimi. Živalsko vprašanje se vprašanj, ki jih sprožajo ti primeri, loteva pri korenu - zastavi si vprašanje določitve moralnega statusa živali. V zgoščeni filozofski analizi ga najprej jasno zastavi, nato kritično predstavi klasične odgovore nanj (Aristotel, Akvinski, Descartes, Kant, Bentham) in nazadnje preuči še argumentacije vseh sodobnih obravnav tega vprašanja (Singer, Regan, DeGrazia), ki nečloveškim živalim tako ali drugače skoraj brez izjem dodeljujejo status "moralnih pacientov", prejemnikov dolžnosti "moralnih akterjev". Eden od osrednjih konceptov, ki jih je sodobna moralna filozofija razvila ob razmisleku o moralnem statusu živali, je specizem. Neologizem, skovan iz latinske besede species (vrsta), označuje pripisovanje moralnega statusa posameznim bitjem na podlagi njihove pripadnosti biološki vrsti. Avtorica ga kot neupravičeno obliko diskriminacije - skupaj z mnogimi drugimi pisci, ki se ukvarjajo s tem vprašanjem - postavlja ob bok rasizmu in seksizmu. Po tej interpretaciji je humanizem oblika specizma in kot tak moralno nesprejemljiv iz podobnih razlogov, kot sta rasizem in seksizem. Živalsko vprašanje je prva monografija v slovenskem jeziku, ki si zastavlja vprašanje določitve moralnega statusa živali.