2023

Andreas Arndt
Svoboda je dvoumen in pogosto napačno uporabljen termin. Čeprav je njena osnovna opredelitev – odsotnost prisile – prisotna v vseh pomenih svobode, lahko ta v določenih zgodovinskih razmerah pomeni zelo različne stvari: od privilegijev do »združevanja svobodnih ljudi« (Karl Marx). Svoboda je vedno zgodovinsko določena. Je tudi minljiv pojav, ne le v teoriji, ampak tudi
16,00
Michael Young
Knjiga Vzpon meritokracije je prvič izšla leta 1958 in velja za klasično delo sociologije edukacije ter za enega od prvih t. i. akademskih bestsellerjev. V njej je Michael Young pravzaprav zelo natančno – s sicer izrazito satirično naracijo – predvidel ustroj delovanja sodobnih družb ter vlogo in pomen šolanja kot generatorja družbene neenakosti v (post)industrijskih družbah, status
25,00
Olivier Roy
Roy, ki je v Globaliziranem islamu dokazoval, da je val islamskega terorizma izraz individualizirane sodobnosti islamskih družb in ne njihove »zaostalosti«, ter v kasnejših delih opozarjal na vedno večjo dekulturacijo religije v sodobnem svetu, se v pričujoči knjigi posveti položaju krščanstva v današnji evropski družbi. Se pravi vprašanju, pogosto obravnavanem v navezi s sekularizacijo ali
22,00
Ole Nymoen in Wolfgang M. Schmitt
Ideologija oglaševalnih teles
Večina starejših od trideset let jih pravzaprav ne pozna niti po imenu, mlajšim pa so vzor, ki mu sledijo – vplivneži. Ti mladi odrasli in celo otroci se redno snemajo pri na videz vsakdanjih opravilih, v svoje nasvete, bodisi o hrani, vadbi, modi, ličenju bodisi o uspehu in potovanjih, pa spretno umeščajo reklamirane izdelke ali
25,00
David Garland
Zelo kratek uvod
Knjiga opisuje moderno socialno državo, pojasni zgodovinsko dinamiko njenega nastanka in njen sodobni pomen ter dokazuje, da socialna država ni zašla v slepo ulico ali težave, temveč je ključni element sodobnega kapitalizma in vitalni del demokratičnih družb. Programi socialne države se razlikujejo tako glede na časovna obdobja kot tudi politične režime ali ustroje, njihov ključni
16,00
Ludwig Wittgenstein
Čeprav se zdi nenavadno, so barve pogosta filozofska tema, predvsem pa se je s problemom čutne zaznave barv in njihovega opisa v jeziku zelo rad ukvarjal prav Ludwig Wittgenstein (tako v Traktatu kot Filozofskih raziskavah in tudi v drugih zapiskih). Opazke o barvah je zbirka kratkih opomb, ki jih je Wittgenstein zapisal v zadnjih dveh
12,00
Andreas Reckwitz
O strukturnih spremembah moderne
Družbo singularnosti lahko beremo kot nadaljevanje Družbe tveganja Ulricha Becka. Skozi podrobno obravnavo prelomov na različnih področjih »pozne moderne« – od ekonomije, sveta dela, tehničnih inovacij do življenjskih stilov in politike – skuša Reckwitz razviti pojmovno mrežo za kritično analizo sodobnega sveta. Nosilna teza se glasi, da smo po prevladi družbene logike občega, v jedru
36,00
G. W. F. Hegel
§ 382 Bistvo duha je zaradi tega formalno svoboda, absolutna negativnost pojma kot identiteta s seboj. Po tej formalni določitvi more duh abstrahirati od vsega zunanjega in svoje lastne zunanjosti, od svojega obstoja samega; prenesti more negacijo svoje individualne neposrednosti, neskončno bolečino, tj. v tej negativnosti se lahko afirmativno ohrani in je identičen za sebe.
20,00

Zbirke

Področja

Nakupovalna košarica

0
image/svg+xml

No products in the cart.

Continue Shopping