Družba

Dominique Pestre
Politike in znanja sodobnih družb
Dominique Pestre je fizik in zgodovinar znanosti, vodja študijev na l’École des hautes études en sciences sociales (EHESS) v Parizu. Raziskuje predvsem zgodovino znanstvenih in tehnoloških praks, širše pa družbeno in politično zgodovino znanosti. Proti znanosti se sicer ukvarja z zgodovino znanosti, a se osredotoča na analizo delovanja znanosti in tehnike v sodobni družbi. Prvi
17,60
Žiga Vodovnik
Knjiga Demokracija kot glagol se ukvarja s teorijami in praksami demokracije, ki jih ne najdemo v kanonu politične misli, saj nasprotujejo redukciji demokracije na idejo večinskosti, reprezentativnosti, kompetentnosti, predvsem pa konsenzualnosti. Knjiga je rezultat večletnega raziskovalnega spopadanja s konceptom demokracije, predvsem hegemonskimi teorijami demokracije, ki s tradicionalnimi centri moči prispevajo k trivializaciji in marginalizaciji političnih
16,00
Stephan Lessenich
Socialna država v prožnem kapitalizmu
Stephan Lessenich je eden vodilnih nemški sociologov. Potem ko je dolga leta predaval na univerzi v Jeni, je od leta 2014 profesor sociologije na elitni Ludwig-Maximilians-Universität v Münchnu. Ukvarja se predvsem s preučevanjem socialne države, strukturnih sprememb v sodobnih družbah in s sociologijo starosti in staranja. V Ponovno izumljanje socialnega skuša Lessenich postaviti diagnozo krize
17,60
Anne Fausto-Sterling
Biologija v družbi
Biološki/družbeni spol. Biologija v družbi strnjeno predstavi biološke in kulturne temelje biološkega in družbenega spola. Anne Fausto-Sterling poda uvod v biokemijo, nevrobiologijo in družbeno konstrukcijo spola z veliko mero strokovnosti in humorja ter na način, dostopen širšemu bralstvu. Poleg osnov spola premišljuje tudi o moralnih, etičnih, družbenih in političnih vidikih tega vprašanja. Anne Fausto-Sterling je
16,00
George Monbiot
V iskanju očaranosti na mejah ponovne naturalizacije
George Monbiot je v Oxfordu študiral zoologijo, njegov resnični uk pa se je pričel, ko je v svojih dvajsetih letih odpotoval v Brazilijo in se pridružil odporniškemu gibanju v boju za obrambo zemlje tamkajšnjih kmetov. Odtlej dela kot novinar in naravovarstvenik, skupaj z drugimi si prizadeva za ohranjanje narave, ki jo ljubi. Njegove priznane kolumne
20,00
Boris Buden
O koncu postkomunizma
Boris Buden je rojen leta 1958 na Hrvaškem. Je prevajalec, kritični kulturni teoretik, politični aktivist, urednik, scenarist umetnik ter v zadnjem letu začasni gostujoči profesor na Univerzi v Weimarju, skratka prekerni intelektualni delavec. Prištevamo ga med redke angažirane in kritične akterje v (post)jugoslovanskem kontekstu, ki so izgradili jasno politično-teoretsko pozicijo. Buden je zaslovel s svojo
17,60
Marko Štempihar
Deleuzova socialna filozofija
Knjiga Portret nomada je posvečena filozofiji Gillesa Deleuza in je poskus artikuliranja ideje, da sta dve temeljni razsežnosti Deleuzove socialne filozofije etika singularnosti in politična misel, ki se ukvarja s problemom konstitucije mnoštva ali samoorganizacije skupnosti. Pojma razlike in singularnosti, ki sta v Deleuzovih delih središčna, imata kot ontološki kategoriji ključno mesto v socialni ter
15,00
Colin Crouch
Britanski politolog Colin Crouch je koncept »postdemokracije« razvil ob koncu 90-ih let 20. stoletja. Za razliko od drugih avtorjev, ki poskušajo aktualno »krizo demokracije« obravnavati v širšem zgodovinskem kontekstu, se Crouch osredotoča predvsem na krizo participacije, reprezentacije in posledično legitimnosti, s katerimi se zahodne predstavniške demokracije soočajo vse od vzpona neoliberalnega projekta v 70-ih letih
16,00
Vasja Badalič
Vojna v Afganistanu in Pakistanu
Vasja Badalič je v svoji novi knjigi Teror »trajne svobode«, v kateri najbolj brutalno obračuna s črno-belo naracijo in skrajno trpežnimi orientalističnimi klišeji, našel resnico. Ob tem je kolikor se le da natančno in vselej preverjeno in preverljivo razložil ključ afganistanske in pakistanske sedanjosti ter tudi prihodnosti. Badalič je s svojimi pogumnimi – včasih že
15,00
Simone de Beauvoir
Dva zvezka: Dejstva in miti; Doživeta izkušnja
Leta 1949 se je Simone de Beauvoir, takrat že znana pariška intelektualka in Sartrova »življenjska spremljevalka«, odločila, da napiše knjigo o ženski. Ta knjiga, ki ji je dala pomenljiv naslov, Drugi spol, je začela buriti duhove že ob izidu prvih odlomkov v reviji Les temps modernes, pozneje pa je postala ena najbolj kontroverznih knjig stoletja.
32,00
Raewyn Connell
Obsežna študija moškosti je sestavljena iz treh delov. Prvi del je namenjen tematiziranju, analiziranju in problematiziranju vednosti o moških in moškosti. R. Connell med drugim razpravlja o moškosti kot objektu znanstvenega preučevanja in posebej izpostavi kritiko v drugi polovici prejšnjega stoletja prevladujočega razumevanja družbenih vlog. Morda najodmevnejše ali najvplivnejše je tematiziranje tako odnosov med različnimi
24,00
Franck Fischbach
Kapitalizem, subjektivnost, odtujitev
Brez predmeta je osrednji del trilogije, ki jo je avtor začel leta 2005 s Proizvodnjo ljudi (La production des hommes, PUF) in leta 2011 zaključil s Privacijo sveta (La privation de monde, Vrin). Delo predstavlja presečišče Fischbachovih zanimanj. Na podlagi natančnega branja Marxovih Ekonomsko-filozofskih rokopisov avtor zagovarja tezo, da odtujitve – tega temeljnega »dejstva modernosti«
15,00
Joseph Vogl
Živimo v času preloma ekonomske paradigme. Če je neoliberalizem ves čas gojil pretenzije po tem, da bi se stiliziral v nekakšno vrhovno teorijo sedanjosti, ki temelji na aksiomu samoizravnalne sile trga, njegove inherentne racionalnosti, zloglasne »nevidne roke« Adama Smitha, pa je »realna« finančna kriza zamajala njegove temelje, saj naj bi glede na enačbe neoliberalne ekonomije
15,00
Tea Logar
Izkoriščanje v osebnih odnosih
Tea Logar se v knjigi Ljudje kot sredstva posveča filozofski analizi koncepta izkoriščanja v osebnih in intimnih odnosih, pri čemer opozarja, da definicija koncepta izkoriščanja ostaja nejasna in izmuzljiva kljub njeni pogosti rabi v filozofski literaturi. V pričujočem delu predstavi natančen in kritičen pregled obstoječih teorij izkoriščanja z zaključkom, da nobena od njih ne da
15,00
Catherine Malabou
Dialektika, dekonstrukcija, spol
Catherine Malabou je bila Derridajeva študentka in pozneje ena njegovih najtesnejših sodelavk. V njenem delu je Derrida tista osrednja referenca, ki ji omogoča misliti v okvirih zelo širokega spektra problemov: od Heideggerja in njegovega duha, prek Luce Irigaray, ki je v svoji feministični kritiki filozofije in psihoanalize povezovala svoje lacanovsko disidentstvo z derridajevsko inspiracijo in
15,00

Zbirke

Področja

Nakupovalna košarica

0
image/svg+xml

No products in the cart.

Continue Shopping