Filozofija

Charles Taylor, Jocelyn Maclure
Delo Laičnost in svoboda vesti se sooča z glavnimi dilemami laičnosti. Ali so lahko katoliški duhovniki del državne vojske? Sme politični predstavnik javno izpovedati vero? Lahko muslimanske učenke nosijo v šolah verska pokrivala? Naj države financirajo konfesionalni pouk? Ima država pravico dajati privilegije večinski religiji? Kaj storiti, ko zahteve verske manjšine trčijo ob politična načela
16,00
Havi Carel
Krik mesa
Kaj je bolezen? Je to fiziološka disfunkcionalnost, družbena oznaka ali način doživljanja sveta? Kako se človeku, ko zboli, spremenijo fizični, socialni in emocionalni svet? Je mogoče dobro počutje v okviru bolezni? Havi Carel v knjigi, ki nam da misliti, o teh vprašanjih razmišlja skozi prepletanje svoje osebne zgodbe o bolezni z uvidi in premisleki, ki
17,60
Patrick Schreiner
Življenje v neoliberalizmu
Neoliberalizem je v zadnjih desetletjih svet zaznamoval bolj kot katerikoli drugo gibanje po 2. svetovni vojni. Danes neoliberalizem ni le stvar gospodarstva in politike, temveč se je zasidral v vsakdanjem življenju ljudi. Patrick Schreiner se v pričujočem delu ukvarja z njegovimi raznolikimi, domnevno nepolitičnimi oblikami. Preiskuje vsakdanje mehanizme, preko katerih ljudje sprejemajo neoliberalne ideje in
13,60
Ernesto Laclau, Judith Butler, Slavoj Žižek
Judith Butler, Ernesto Laclau in Slavoj Žižek v knjigi, ki bi na prvi pogled morala biti soglasna in spravljiva, iščejo točke polemike in razdora. Butler je vodilna teoretičarka spola in feminizma; Laclau je bil izviren mislec populizma, zgodovine in socializma; Žižek izhaja iz Lacanove psihoanalize, Marxa in Hegla. Ta izhodišča pa vsebujejo določena navzkrižja, ki
20,00
Philipp Sarasin
Philipp Sarasin je profesor za novejšo zgodovino in zgodovino Švice na univerzi v Zürichu. Glavna področja njegovega raziskovanja so zgodovina telesa in seksualnosti, zgodovina znanosti oziroma vedenja, zgodovina hladne vojne in teorija zgodovinskih znanosti. Je avtor vrste znanstvenih razprav, urednik več zbornikov in avtor nekaj znanstvenih monografij z omenjenih področij. Izmed slednjih gre izpostaviti zlasti
17,60
Timothy Morton
Filozofija in ekologija po koncu sveta
Knjiga Hiperobjekti. Filozofija in ekologija po koncu sveta je njegovo prvo v slovenščino prevedeno delo. V njem povezuje značilne pojme svoje teorije: k objektom orientirano ontologijo, izhajajočo iz novejših filozofskih aktualizacij ontološkega materializma. »Ekologijo brez Narave« kot potrebo po kritičnem obratu ekološke misli pod pogoji antropocena, v katerem romantična Narava kot drugo človeka ne obstaja.
20,00
Andreas Gelhard
V knjigi Kritika kompetence Andreas Gelhard pokaže, da je od začetka 70. let 20. stoletja, ko je psiholog David McClelland v študiji Testing for competence rather than for intelligence ostro kritiziral nazore o prirojeni inteligenci, pojem kompetence izgubil emancipativno razsežnost in postal nepogrešljivo sredstvo psihološke industrije, ki zasebno srečo, družbeno varnost in poklicni uspeh zvede
16,00
Axel Honneth
Poskus aktualizacije
Axel Honneth, nemški filozof in sociolog, je poleg Habermasa najvidnejši predstavnik t. i. kritične teorije družbe in nasploh eden od najpomembnejših sodobnih nemških filozofov. Njegovo delo bi lahko opredelili kot nadaljevanje metodološke zastavitve frankfurtske šole, ki poskuša biti na ravni časa in je pripravljeno stopiti v dialog z drugimi sodobnimi pristopi, posvečenimi vprašanjem oblasti, pravičnosti
16,00
Dominique Pestre
Politike in znanja sodobnih družb
Dominique Pestre je fizik in zgodovinar znanosti, vodja študijev na l’École des hautes études en sciences sociales (EHESS) v Parizu. Raziskuje predvsem zgodovino znanstvenih in tehnoloških praks, širše pa družbeno in politično zgodovino znanosti. Proti znanosti se sicer ukvarja z zgodovino znanosti, a se osredotoča na analizo delovanja znanosti in tehnike v sodobni družbi. Prvi
17,60
Marko Štempihar
Deleuzova socialna filozofija
Knjiga Portret nomada je posvečena filozofiji Gillesa Deleuza in je poskus artikuliranja ideje, da sta dve temeljni razsežnosti Deleuzove socialne filozofije etika singularnosti in politična misel, ki se ukvarja s problemom konstitucije mnoštva ali samoorganizacije skupnosti. Pojma razlike in singularnosti, ki sta v Deleuzovih delih središčna, imata kot ontološki kategoriji ključno mesto v socialni ter
15,00
Simone de Beauvoir
Dva zvezka: Dejstva in miti; Doživeta izkušnja
Leta 1949 se je Simone de Beauvoir, takrat že znana pariška intelektualka in Sartrova »življenjska spremljevalka«, odločila, da napiše knjigo o ženski. Ta knjiga, ki ji je dala pomenljiv naslov, Drugi spol, je začela buriti duhove že ob izidu prvih odlomkov v reviji Les temps modernes, pozneje pa je postala ena najbolj kontroverznih knjig stoletja.
32,00
Franck Fischbach
Kapitalizem, subjektivnost, odtujitev
Brez predmeta je osrednji del trilogije, ki jo je avtor začel leta 2005 s Proizvodnjo ljudi (La production des hommes, PUF) in leta 2011 zaključil s Privacijo sveta (La privation de monde, Vrin). Delo predstavlja presečišče Fischbachovih zanimanj. Na podlagi natančnega branja Marxovih Ekonomsko-filozofskih rokopisov avtor zagovarja tezo, da odtujitve – tega temeljnega »dejstva modernosti«
15,00
Tea Logar
Izkoriščanje v osebnih odnosih
Tea Logar se v knjigi Ljudje kot sredstva posveča filozofski analizi koncepta izkoriščanja v osebnih in intimnih odnosih, pri čemer opozarja, da definicija koncepta izkoriščanja ostaja nejasna in izmuzljiva kljub njeni pogosti rabi v filozofski literaturi. V pričujočem delu predstavi natančen in kritičen pregled obstoječih teorij izkoriščanja z zaključkom, da nobena od njih ne da
15,00
Catherine Malabou
Dialektika, dekonstrukcija, spol
Catherine Malabou je bila Derridajeva študentka in pozneje ena njegovih najtesnejših sodelavk. V njenem delu je Derrida tista osrednja referenca, ki ji omogoča misliti v okvirih zelo širokega spektra problemov: od Heideggerja in njegovega duha, prek Luce Irigaray, ki je v svoji feministični kritiki filozofije in psihoanalize povezovala svoje lacanovsko disidentstvo z derridajevsko inspiracijo in
15,00
Kojin Karatani
O Kantu in Marxu
Kojin Karatani je japonski literarni teoretik, ekonomist in filozof. Pred upokojitvijo leta 2006 je bil redni profesor na Centru za humanistične študije Univerze Kinki v Osaki, kot gostujoči profesor pa je predaval na Univerzi Columbia in različnih univerzah v ZDA, Kanadi, Turčiji in na Kitajskem. Avtorja odlikujeta inovativen preplet filozofije, jezikoslovja, literarne teorije, umetnosti in
15,00

Zbirke

Področja

Nakupovalna košarica

0
image/svg+xml

No products in the cart.

Continue Shopping