Jezik

Colin Yallop, Michael A. K. Halliday
Kratek uvod
Avtorja skozi prizmo (britanskega) funkcionalizma med drugim razmišljata o »predpisovalni etimologiji«, predpisovalnosti v leksiki in slovnici ter na podlagi predpostavke o družbenosti jezika demistificirata nekatere vidike jezikovnih avtoritet. Kljub zaznavni polemiki z racionalističnim pogledom na jezik je delo zasnovano na vsakomur dostopen, nepretenciozen, a hkrati znanstveno rigorozen način. Britanec Michael A. K. Halliday (1925–), avtor
11,20
Jean-Claude Milner
Prevod skrajšane izdaje Milnerjeve knjige, ki je izšla leta 1989 in že nekaj let po izidu postala klasično delo, je nujen prispevek k slovenski lingvistični in nasploh humanistični literaturi. Knjiga se loteva skrajno ambicioznega projekta, namreč skozi sila heterogene in nasprotujoče si lingvistične šole izpostaviti tisto, kar je vsem skupno. To pa je prizadevanje, da
8,00
Peter Newmark
Peter P. Newmark je izkušeni britanski prevajalec in teoretik prevajanja, ki je večino svoje kariere predaval kot gostujoči profesor na Centru za prevajanje in jezikovne študije univerze v Surreyu. Delo je bilo napisano kot dokaj izčrpen “priročnik za prevajalce” in nedvomno predstavlja vrhunec ter sintezo njegovega plodovitega delovanja na tem področju. Predvsem pa želi biti
Saul A. Kripke
Saul Kripke (1940) je diplomiral na Harvardu, večino akademske kariere pa je bil profesor na univerzi v Princetonu. Kripke je skupaj z nekaterimi skandinavskimi logiki najzaslužnejši za razcvet modalne logike in semantike, Imenovanje in nujnost pa ostaja njegovo najpomembnejše in najbolj citirano delo. V knjigi so zbrana tri predavanja, ki jih je Kripke imel januarja
8,00
Jean-Jacques Rousseau
Rousseaujev esej je nastal leta 1761. Njegovo stališče, da rojstvo govora dolgujemo želji in ne fizični potrebi, in da so čustva tista, ki so iz ljudi iztrgala prve glasove in melodijo, se vključuje v tedanje razprave o nasprotjih med govorico in pisavo, melodijo in harmonijo in nenazadnje med risbo in barvo. V skladu z razsvetljenskim
8,00
Zbornik
V zborniku so zajete teoretske smeri, ki so označile spremembe v praksi literarne vede 20. stoletja in bile doslej v slovenski literarni vedi zgolj bežno (ali pa sploh ne) obravnavane oziroma se je nanje gledalo z neko določeno sumničavostjo; najbolj znan primer bi bila na primer “neustreznost” lacanovskih interpretacij literature. Gre torej za posredovanje tistih
8,00

Zbirke

Področja

Nakupovalna košarica

0
image/svg+xml

No products in the cart.

Continue Shopping