Politika

Wolfgang Reinhard
Od začetkov do sedanjosti
Knjiga Zgodovina moderne države. Od začetkov do sedanjosti prinaša kratek, vendar izjemno informiran pregled zgodovine moderne države in analizo njene trenutne razvojne stopnje. Reinhard najprej poda konceptualno opredelitev države in jo razmeji od ostalih oblik politične organiziranosti, kot sta imperij ali republika. Po njegovem naj bi bila država specifično evropska institucija, ki je lahko nastala
13,60
Grégoire Chamayou
Chamayou izhaja iz metodološkega vodila, da razvoj tehnologije ne prinaša samo razširitve nabora sredstev za dane smotre, temveč spreminja način njihove uporabe in preko tega določa same smotre. Vsaka tehnika nosi s seboj neko filozofijo, ki nazadnje vpliva na vsakdanje življenje uporabnikov. V tej luči Chamayou analizira pojav dronov, predvsem oboroženih daljinsko vodenih letal, katerih
17,60
Axel Honneth
Poskus aktualizacije
Axel Honneth, nemški filozof in sociolog, je poleg Habermasa najvidnejši predstavnik t. i. kritične teorije družbe in nasploh eden od najpomembnejših sodobnih nemških filozofov. Njegovo delo bi lahko opredelili kot nadaljevanje metodološke zastavitve frankfurtske šole, ki poskuša biti na ravni časa in je pripravljeno stopiti v dialog z drugimi sodobnimi pristopi, posvečenimi vprašanjem oblasti, pravičnosti
16,00
Žiga Vodovnik
Knjiga Demokracija kot glagol se ukvarja s teorijami in praksami demokracije, ki jih ne najdemo v kanonu politične misli, saj nasprotujejo redukciji demokracije na idejo večinskosti, reprezentativnosti, kompetentnosti, predvsem pa konsenzualnosti. Knjiga je rezultat večletnega raziskovalnega spopadanja s konceptom demokracije, predvsem hegemonskimi teorijami demokracije, ki s tradicionalnimi centri moči prispevajo k trivializaciji in marginalizaciji političnih
16,00
Stephan Lessenich
Socialna država v prožnem kapitalizmu
Stephan Lessenich je eden vodilnih nemški sociologov. Potem ko je dolga leta predaval na univerzi v Jeni, je od leta 2014 profesor sociologije na elitni Ludwig-Maximilians-Universität v Münchnu. Ukvarja se predvsem s preučevanjem socialne države, strukturnih sprememb v sodobnih družbah in s sociologijo starosti in staranja. V Ponovno izumljanje socialnega skuša Lessenich postaviti diagnozo krize
17,60
George Monbiot
V iskanju očaranosti na mejah ponovne naturalizacije
George Monbiot je v Oxfordu študiral zoologijo, njegov resnični uk pa se je pričel, ko je v svojih dvajsetih letih odpotoval v Brazilijo in se pridružil odporniškemu gibanju v boju za obrambo zemlje tamkajšnjih kmetov. Odtlej dela kot novinar in naravovarstvenik, skupaj z drugimi si prizadeva za ohranjanje narave, ki jo ljubi. Njegove priznane kolumne
20,00
Boris Buden
O koncu postkomunizma
Boris Buden je rojen leta 1958 na Hrvaškem. Je prevajalec, kritični kulturni teoretik, politični aktivist, urednik, scenarist umetnik ter v zadnjem letu začasni gostujoči profesor na Univerzi v Weimarju, skratka prekerni intelektualni delavec. Prištevamo ga med redke angažirane in kritične akterje v (post)jugoslovanskem kontekstu, ki so izgradili jasno politično-teoretsko pozicijo. Buden je zaslovel s svojo
17,60
Colin Crouch
Britanski politolog Colin Crouch je koncept »postdemokracije« razvil ob koncu 90-ih let 20. stoletja. Za razliko od drugih avtorjev, ki poskušajo aktualno »krizo demokracije« obravnavati v širšem zgodovinskem kontekstu, se Crouch osredotoča predvsem na krizo participacije, reprezentacije in posledično legitimnosti, s katerimi se zahodne predstavniške demokracije soočajo vse od vzpona neoliberalnega projekta v 70-ih letih
16,00
Vasja Badalič
Vojna v Afganistanu in Pakistanu
Vasja Badalič je v svoji novi knjigi Teror »trajne svobode«, v kateri najbolj brutalno obračuna s črno-belo naracijo in skrajno trpežnimi orientalističnimi klišeji, našel resnico. Ob tem je kolikor se le da natančno in vselej preverjeno in preverljivo razložil ključ afganistanske in pakistanske sedanjosti ter tudi prihodnosti. Badalič je s svojimi pogumnimi – včasih že
15,00
Simone de Beauvoir
Dva zvezka: Dejstva in miti; Doživeta izkušnja
Leta 1949 se je Simone de Beauvoir, takrat že znana pariška intelektualka in Sartrova »življenjska spremljevalka«, odločila, da napiše knjigo o ženski. Ta knjiga, ki ji je dala pomenljiv naslov, Drugi spol, je začela buriti duhove že ob izidu prvih odlomkov v reviji Les temps modernes, pozneje pa je postala ena najbolj kontroverznih knjig stoletja.
32,00
Raewyn Connell
Obsežna študija moškosti je sestavljena iz treh delov. Prvi del je namenjen tematiziranju, analiziranju in problematiziranju vednosti o moških in moškosti. R. Connell med drugim razpravlja o moškosti kot objektu znanstvenega preučevanja in posebej izpostavi kritiko v drugi polovici prejšnjega stoletja prevladujočega razumevanja družbenih vlog. Morda najodmevnejše ali najvplivnejše je tematiziranje tako odnosov med različnimi
24,00
Martin Balluch
Državljanska nepokorščina in konfrontacijske kampanje
Martin Balluch (1964) je študiral astronomijo, matematiko in fiziko na Dunaju in v Heidelbergu, kjer je doktoriral leta 1989. Dvanajst let je deloval kot predavatelj in raziskovalec na univerzah Cambridge, Heidelberg in Dunaj. Aktivistično je zaživel leta 1978 z udeležbo na demonstracijah proti avstrijski jedrski elektrarni Zwentendorf, katere gradnja je bila na koncu prekinjena. Sodeluje
15,00
Zbornik
Ko je ob koncu 19. stoletja vse kazalo, da bomo priča »stoletju anarhizma«, so politični dogodki spet pokazali, da »tekma idej« skozi zgodovino nikoli ni bila posebej poštena. Samo v nekaj desetletjih je bilo anarhistično gibanje zaradi sistematičnega boja proti anarhistični »hereziji« zgolj še bleda senca globalne mreže, ki je prefigurirala povsem novo politično alternativo.
15,00
Renata Salecl
Renata Salecl, filozofinja in sociologinja, je raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani in gostujoča profesorica na Cardozo School of Law, New York ter na London School of Economics in Birkbeck College School of Law, London. Objavila je več knjig doma in v tujini. Disciplina kot pogoj svobode prinaša popravljen ponatis klasične
Olivier Roy
V delu Globalizirani islam Roy obravnava (geo)politične, sociološke, psihološke in tudi doktrinalne spremembe, ki se dogajajo v sodobnem islamskem svetu in se nazadnje odražajo tudi (čeprav seveda ne samo) v širjenju tako imenovanega muslimanskega fundamentalizma in naprej terorizma. V nasprotju s sliko islama kot vase zaprtega, negibnega in tradicionalističnega sveta, ki jo je pomagala razširiti
8,00

Zbirke

Področja

Nakupovalna košarica

0
image/svg+xml

No products in the cart.

Continue Shopping