Krt

Timothy Morton
Filozofija in ekologija po koncu sveta
Knjiga Hiperobjekti. Filozofija in ekologija po koncu sveta je njegovo prvo v slovenščino prevedeno delo. V njem povezuje značilne pojme svoje teorije: k objektom orientirano ontologijo, izhajajočo iz novejših filozofskih aktualizacij ontološkega materializma. »Ekologijo brez Narave« kot potrebo po kritičnem obratu ekološke misli pod pogoji antropocena, v katerem romantična Narava kot drugo človeka ne obstaja.
20,00
David Van Reybrouck
Knjiga Proti volitvam izhaja iz ocene, da po številnih kriterijih – od upadanja volilne participacije do krepitve skrajnih političnih gibanj – v razvitem zahodnem svetu demokracija nezadržno izgublja aktivno podporo državljanov. Enega od ključnih razlogov za to stanje vidi avtor v načinu določanja nosilcev političnih funkcij na podlagi volitev. V sodobni družbi naj bi namreč
16,00
Guy Standing
Nevarni novi razred
Knjiga Prekariat. Nevarni novi razred je prelomna študija o strukturnih spremembah na področju dela in njihovih socioloških, političnih in kulturnih implikacijah za sodobno družbo. Ko govorimo o organizaciji (ne samo ekonomske dejavnosti, temveč samega življenja) v razvitih kapitalističnih družbah, za referenčni model praviloma še vedno uporabljamo polno zaposlitev za neodločen čas. Na tej predpostavki temelji
20,00
Andreas Gelhard
V knjigi Kritika kompetence Andreas Gelhard pokaže, da je od začetka 70. let 20. stoletja, ko je psiholog David McClelland v študiji Testing for competence rather than for intelligence ostro kritiziral nazore o prirojeni inteligenci, pojem kompetence izgubil emancipativno razsežnost in postal nepogrešljivo sredstvo psihološke industrije, ki zasebno srečo, družbeno varnost in poklicni uspeh zvede
16,00
Wolfgang Reinhard
Od začetkov do sedanjosti
Knjiga Zgodovina moderne države. Od začetkov do sedanjosti prinaša kratek, vendar izjemno informiran pregled zgodovine moderne države in analizo njene trenutne razvojne stopnje. Reinhard najprej poda konceptualno opredelitev države in jo razmeji od ostalih oblik politične organiziranosti, kot sta imperij ali republika. Po njegovem naj bi bila država specifično evropska institucija, ki je lahko nastala
13,60
Frank Furedi
Zakaj šola ne izobražuje več
V družbi, ki sama zase pravi, da je družba znanje, ima šola posebno vlogo in pomen, kar se kaže tudi v njeni širitvi: v povprečju sedaj preživimo v njej skoraj četrtino življenja. Zato ni čudno, da je šola vedno bolj pod drobnogledom javnosti in da vero v pomen izobraževanja spremlja intenzivna kritika šole. Šolarji so
20,00
Grégoire Chamayou
Chamayou izhaja iz metodološkega vodila, da razvoj tehnologije ne prinaša samo razširitve nabora sredstev za dane smotre, temveč spreminja način njihove uporabe in preko tega določa same smotre. Vsaka tehnika nosi s seboj neko filozofijo, ki nazadnje vpliva na vsakdanje življenje uporabnikov. V tej luči Chamayou analizira pojav dronov, predvsem oboroženih daljinsko vodenih letal, katerih
17,60
Axel Honneth
Poskus aktualizacije
Axel Honneth, nemški filozof in sociolog, je poleg Habermasa najvidnejši predstavnik t. i. kritične teorije družbe in nasploh eden od najpomembnejših sodobnih nemških filozofov. Njegovo delo bi lahko opredelili kot nadaljevanje metodološke zastavitve frankfurtske šole, ki poskuša biti na ravni časa in je pripravljeno stopiti v dialog z drugimi sodobnimi pristopi, posvečenimi vprašanjem oblasti, pravičnosti
16,00
Dominique Pestre
Politike in znanja sodobnih družb
Dominique Pestre je fizik in zgodovinar znanosti, vodja študijev na l’École des hautes études en sciences sociales (EHESS) v Parizu. Raziskuje predvsem zgodovino znanstvenih in tehnoloških praks, širše pa družbeno in politično zgodovino znanosti. Proti znanosti se sicer ukvarja z zgodovino znanosti, a se osredotoča na analizo delovanja znanosti in tehnike v sodobni družbi. Prvi
17,60
Žiga Vodovnik
Knjiga Demokracija kot glagol se ukvarja s teorijami in praksami demokracije, ki jih ne najdemo v kanonu politične misli, saj nasprotujejo redukciji demokracije na idejo večinskosti, reprezentativnosti, kompetentnosti, predvsem pa konsenzualnosti. Knjiga je rezultat večletnega raziskovalnega spopadanja s konceptom demokracije, predvsem hegemonskimi teorijami demokracije, ki s tradicionalnimi centri moči prispevajo k trivializaciji in marginalizaciji političnih
16,00
Stephan Lessenich
Socialna država v prožnem kapitalizmu
Stephan Lessenich je eden vodilnih nemški sociologov. Potem ko je dolga leta predaval na univerzi v Jeni, je od leta 2014 profesor sociologije na elitni Ludwig-Maximilians-Universität v Münchnu. Ukvarja se predvsem s preučevanjem socialne države, strukturnih sprememb v sodobnih družbah in s sociologijo starosti in staranja. V Ponovno izumljanje socialnega skuša Lessenich postaviti diagnozo krize
17,60
Anne Fausto-Sterling
Biologija v družbi
Biološki/družbeni spol. Biologija v družbi strnjeno predstavi biološke in kulturne temelje biološkega in družbenega spola. Anne Fausto-Sterling poda uvod v biokemijo, nevrobiologijo in družbeno konstrukcijo spola z veliko mero strokovnosti in humorja ter na način, dostopen širšemu bralstvu. Poleg osnov spola premišljuje tudi o moralnih, etičnih, družbenih in političnih vidikih tega vprašanja. Anne Fausto-Sterling je
16,00
George Monbiot
V iskanju očaranosti na mejah ponovne naturalizacije
George Monbiot je v Oxfordu študiral zoologijo, njegov resnični uk pa se je pričel, ko je v svojih dvajsetih letih odpotoval v Brazilijo in se pridružil odporniškemu gibanju v boju za obrambo zemlje tamkajšnjih kmetov. Odtlej dela kot novinar in naravovarstvenik, skupaj z drugimi si prizadeva za ohranjanje narave, ki jo ljubi. Njegove priznane kolumne
20,00
Boris Buden
O koncu postkomunizma
Boris Buden je rojen leta 1958 na Hrvaškem. Je prevajalec, kritični kulturni teoretik, politični aktivist, urednik, scenarist umetnik ter v zadnjem letu začasni gostujoči profesor na Univerzi v Weimarju, skratka prekerni intelektualni delavec. Prištevamo ga med redke angažirane in kritične akterje v (post)jugoslovanskem kontekstu, ki so izgradili jasno politično-teoretsko pozicijo. Buden je zaslovel s svojo
17,60
Marko Štempihar
Deleuzova socialna filozofija
Knjiga Portret nomada je posvečena filozofiji Gillesa Deleuza in je poskus artikuliranja ideje, da sta dve temeljni razsežnosti Deleuzove socialne filozofije etika singularnosti in politična misel, ki se ukvarja s problemom konstitucije mnoštva ali samoorganizacije skupnosti. Pojma razlike in singularnosti, ki sta v Deleuzovih delih središčna, imata kot ontološki kategoriji ključno mesto v socialni ter
15,00

Zbirke

Področja

Nakupovalna košarica

0
image/svg+xml

No products in the cart.

Continue Shopping