Krt

Friderik Klampfer
Razprave iz bioetike
Friderik Klampfer predava etiko, politično in socialno filozofijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Je avtor Etiškega pojmovnika za mlade (2003) in soavtor (z Janezom Bregantom in Smiljano Gartner) Telovadnice za možgane: uvoda v kritično mišljenje (2008) ter številnih člankov s področja teoretične in praktične etike ter politične filozofije. Pričujoča knjiga prinaša izbor iz avtorjevih
15,00
George Monbiot
Kako ustaviti pregrevanje planeta
George Monbiot je eden svetovno najvplivnejših radikalnih mislecev. Njegove kolumne za časnik Guardian so cenjene tako zaradi izvirnosti kot poglobljenih raziskav in objavljajo jih v časopisih po vsem svetu. Njegovo spletno mesto www.monbiot.com ima mesečno četrt milijona zadetkov. Monbiot je avtor knjižnih uspešnic, na primer Captive State in The Age of Consent, pa tudi raziskovalnih
15,00
Vasja Badalič
Proizvodni sistem globalnega kapitalizma
Vasja Badalič je doktor filozofije in samostojni novinar. V svojem knjižnem prvencu, Za 100 evrov na mesec, raziskovalno novinarsko delo dopolnjuje s teoretsko kritiko. Knjiga prinaša neizprosno analizo delovanja globalnega proizvodnega sistema, kakršnega so v preteklih desetletjih vzpostavile transnacionalne družbe v državah tretjega sveta. Z namenom čim učinkovitejšega izvajanja lastne proizvodne dejavnosti in maksimiranja dobička
15,00
Mladen Dolar
Foucaultova dediščina
Mladen Dolar je raziskovalec in predavatelj na Filozofski fakulteti v Ljubljani in redni gost univerz v Evropi in Ameriki, je eden najodmevnejših slovenskih filozofov. Osnovno področje njegovega preučevanja je sodobna francoska filozofija, zlasti lacanovska psihoanaliza, vendar mu prepoznavna teoretska širina omogoča, da v svoje delo z enako suverenostjo vključuje tako obravnavo klasičnih avtorjev, kot sta
15,00
Kieran Egan
Naša progresivistična dediščina od Herberta Spencerja do Johna Deweyja in Jeana Piageta
Kieran Egan je mednarodno uveljavljeni teoretik in profesor izobraževanja na univerzi Simona Fraserja v Britanski Kolumbiji. V knjigi raziskuje progresivne ideje v izobraževanju od H. Spencerja in J. Deweyja do J. Piageta, pokaže, kako so te ideje zmotne od samega začetka ter oriše, kako zmote progresivizma vztrajajo tudi v sodobnih pogledih na izobraževanje. V uvodu
15,00
Harry G. Frankfurt
Knjiga Razlog ljubezni temelji na seriji predavanj iz leta 2000, v katerih Harry G. Frankfurt poda strnjen povzetek svojega mišljenja. Ljubezen, ki tu očitno ni zgolj sinonim za čustveno navezanost na drugo osebo, Frankfurt razume kot edini način, kako lahko mi, končna umna bitja, iz bistveno naključnih danosti svojega življenja oblikujemo osebno identiteto in pridobimo
15,00
Zbornik
Primer psihopatološke recepcije zgodovine
Zbornik prinaša besedila šestih strokovnjakov s področij zgodovine, filozofije in psihoanalize, ki delujejo v italijanskem in slovenskem prostoru: dr. Luisa Accati, Renate Cogoy, Pavel Fonda, dr. Giovanni Leghissa, dr. Igor Pribac, dr. Giacomo Todeschini, dr. Marta Verginella. Besedila izhajajoč iz historične analize primera obravnavajo travmatične dogodke proti koncu druge svetovne vojne v Julijski krajini in
8,00
Marcia Angell
Kako nas zavajajo in kaj lahko ob tem storimo
Marcia Angell, dr. med., predavateljica na katedri za socialno medicino harvardske medicinske fakultete in nekdanja odgovorna urednica prestižnega New England Journal of Medicine, s knjigo Resnica o farmacevtskih podjetjih dregne v poslovno ozadje delovanja farmacevtske in biotehnološke industrije. Monografija je kritično poročilo dobro seznanjene osebe o načinu delovanja mogočne industrijske veje, v kateri profitna stopnja
8,00
Nicholas Agar
Razpletanje razprave o kloniranju
Nicholas Agar je profesor filozofije na Victoria University v Wellingtonu (Nova Zelandija). Ukvarja se predvsem z etiko nove genetike in biotehnologije, objavlja pa še članke s področja metafizike (osebna identiteta), okoljske etike in filozofije duha. Knjiga Popolna kopija je prva sistematična razprava o znanosti in etiki kloniranja ljudi pri nas, s svojo jedrnatostjo in prijaznostjo
8,00
Andrew Sullivan
Argument o homoseksualnosti
Sullivan je eden izmed najvplivnejših ameriških publicistov mlajše generacije. S svojimi kolumnami in uredniškim delom pri revijah The New Republican in New York Times Magazine je v devetdesetih letih postal vodilni glasnik t.i. libertarnega konservativizma, politične pozicije, ki se ne identificira z vrednotami klasične ameriške intelektualne levice, a je hkrati močno kritična do politike obeh
8,00
Olivier Roy
V delu Globalizirani islam Roy obravnava (geo)politične, sociološke, psihološke in tudi doktrinalne spremembe, ki se dogajajo v sodobnem islamskem svetu in se nazadnje odražajo tudi (čeprav seveda ne samo) v širjenju tako imenovanega muslimanskega fundamentalizma in naprej terorizma. V nasprotju s sliko islama kot vase zaprtega, negibnega in tradicionalističnega sveta, ki jo je pomagala razširiti
8,00
Axel Honneth
Reaktualizacija Heglove Pravne filozofije
Cilj knjige Trpeti zaradi nedoločnosti je skromen in obenem izjemno ambiciozen. Po eni strani skuša podati zgolj jasno in razmeroma razumljivo predstavitev Heglove Filozofije prava, ki je kljub splošni porasti zanimanja za Heglovo filozofijo ostala nekako v senci. Toda hkrati Honneth prepričljivo dokazuje, da nam ravno Heglova praktična filozofija ponuja bogato konceptualno orodje za analizo
8,00
Jeremy Rifkin
Zaton svetovne delavske sile in nastop posttržne dobe
Jeremy Rifkin, ekonomist, predsednik Fundation on Economic Trends v Washingtonu, je plodovit pisec svetovnih uspešnic. Podpisal je vsaj 15 knjig, od katerih so zadnje The Biotech Century (slov. prev.: Stoletje biotehnologije, Založba Krtina, 2001), The Age of Acess, The Hydrogen Economy, The European Dream in The End of Work prevedene v več kot ducat jezikov.
17,00
Clive Hamilton
Clive Hamilton, avstralski ekonomist in politolog, v knjigi Fetiš rasti opozori na strukturni paradoks sodobnega sveta: kljub izjemni gospodarski rasti zadnjega pol stoletja, s katero se je velik del zahodnega sveta iz družbe pomanjkanja približal družbi prevladujočega obilja, se kvaliteta življenja že dolgo ne povečuje več. Po številnih merljivih kazalcih (občuteno zadovoljstvo, medosebni odnosi, stopnja
8,00
Paul Feyerabend
Paul Feyerabend, filozof znanosti, je najbolj znan po svojem pogledu na znanost, kot bistveno anarhistično in obsedeno s svojo mitologijo. Po njegovem mnenju je znanost postala represivna ideologija, čeprav je bila na začetku osvobajajoča. Prepričan je bil, da znanost v pluralistični družbi ne sme imeti preveč vpliva. V knjigi Spoznanje za svobodne ljudi avtor nadaljuje
8,00

Zbirke

Področja

Nakupovalna košarica

0
image/svg+xml

No products in the cart.

Continue Shopping