Temeljna dela

G. W. F. Hegel
Oris filozofije pravice
Oris filozofije pravice (Grundlinien der Philosophie des Rechts) sodi med temeljna dela praktične filozofije nasploh in politične filozofije posebej. V njem je Hegel podal sistematično pojmovanje pravice, razumljene kot »obstoj svobode«, in prikazal pogoje – formalne, moralne in nravne –, ki morajo biti izpolnjeni, da bi »svobodna volja« udejanila svojo svobodo. Vsebinsko deluje kot kritika
24,00€
Več
Jeremy Bentham
Fragment o vladavini
Jeremy Bentham se je rodil leta 1748 v Londonu kot sin advo­kata, kar je odločilno zaznamovalo njegovo kariero. Čeprav je pri enaindvajsetih letih opravil pravosodni izpit, advokatskega poklica ni opravljal, saj ga je kmalu bolj od fines angleškega prav­nega reda začelo zanimati tisto, kar je sam imenoval »mednarodno« pravo. Besedo »international« je namreč skoval prav
16,00€
Več
Niklas Luhmann
Oblast
Ker Niklas Luhmann oblast osvobodi vseh njenih tradicionalnih sidrišč, moralne legitimacije, družbene hierarhije, vladarskih simbolov, obče človeške narave, vitalističnega dinamizma, sprosti konceptualno področje, na katerem je mogoče teoretsko popisati doslej le tiho privzete fenomene: stopnjevanje oblasti v sistemu (ki ni več vezana na hierarhijo in načelo konstantne vsote); manko oblasti v sistemu (saj je tudi
17,60€
Več
Gilles Deleuze
Logika smisla
Z Logiko smisla (1969) je eden velikih francoskih filozofov 20. stoletja, Gilles Deleuze, zaokrožil svoj dotedanji filozofski razvoj in ga postavil pod oznako strukturalizma. Logika smisla je veličastna himna strukturi, čisti razliki, dogodku in smislu, ki se začenja z idejo sprevrnitve platonizma in enkratno analizo Carrollove Alice v čudežni deželi. V tej logiki je uglašenih
24,00€
Več
Daniel C. Dennett
Pojasnjena zavest
Daniel C. Dennett je sodobni ameriški filozof in ko­gnitivni znanstvenik, ki se ukvarja predvsem z vprašanji filozofije duha, filozofije kognitivnih znanosti, filozofije biologije in filo­zofije religije. Je dolgoletni direktor Centra za kognitivno znanost na Univerzi Tufts (od leta 1985), kjer tudi predava filozofijo. Njegova prva knjiga, s pomenljivim naslovom Content and Consciousness (1969), se ukvarja
32,00€
Več
Isaiah Berlin
Izvori romantike
Knjiga Izvori romantike je zbirka Berlinovih predavanj, slavnih Mellon Lectures, ki jih je izvajal v Washingtonu leta 1965, potem pa jih je prenašal celo radio BBC. Berlin pravi, da je romantika sprožila velikansko zgodovinsko enkratno in neprimerljivo revolucijo v pogledu, ki ga ima človeštvo samo nase. Njegova teza je, da gre za »največji posamezni premik
17,60€
Več
John Rawls
Pravičnost kot poštenost
Reformulacija
John Rawls (1921–2002) je vtisnil globok pečat politični filozofiji druge polovice prejšnjega stoletja, verjetno globlji kakor kdorkoli drug, saj se celotna normativna politična filozofija odtlej v svojem pomembnem delu razvija skozi kritičen premislek njegovih tez in argumentov, ki jih je razvijal od objave svojega ključnega dela A Theory of Justice (1971). Rawlsova vloga neogibne reference
20,00€
Več
Gilles Deleuze
Nietzsche in filozofija
Knjiga Gillesa Deleuza o Nietzscheju je nastala po osemletnem obdobju praznine in neustvarjalnosti, ki ga je sam Deleuze označil kot nekakšno »črno luknjo« in kot obdobje, v katerem je lahko samo popival in nič drugega. Prav branje Nietzscheja pa mu je omogočilo, da je s tem prekinil, nekako tako kot piše sam Nietzsche v svoji
20,00€
Več
Paul-Henry Thiry d’Holbach
Razkrito krščanstvo
Pregled načel in učinkov krščanske religije
Razkrito krščanstvo je d’Holbach objavil pod psevdonimom leta 1761. Delo sodi med njegove radikalnejše spise. Kritika krščanstva, ki jedro svojega argumenta osredotoči zoper monopoliziranje morale s strani krščanskih (predvsem katoliških) dostojanstvenikov, je zbudila tudi Voltairovo zanimanje, ki se je izrecno distanciral od tako neprikrito ateističnih stališč. Knjiga je celovita in kritična obravnava krščanstva v vseh
15,00€
Več
Niklas Luhmann
Ljubezen kot strast
H kodiranju intimnosti
Ljubezen kot strast je razprava o semantiki »ljubezni«, ki združuje dva različna teoretska pristopa, pristop sociologije vednosti, ki se ukvarja z prehodom iz tradicionalnih v moderne družbene oblike, ter pristop obče teorije simbolno generaliziranih medijev komunikacije. Ljubezen zato ni obravnavana kot čustvo, temveč kot simbolni kod, ki pokaže, kako sta čutenje in delovanje v intimnih
15,00€
Več
John Locke
Dve razpravi o oblasti; Pismo o toleranci
Delo Johna Locka, Dve razpravi o oblasti, je prvorazrednega pomena v zgodovini politične filozofije. Če bi morali izbrati delo, ki je med vsemi deli najodločilneje prispevalo k oblikovanju in dojemanju institucij moderne dobe, bi se izmed peščice del, ki tvorijo kànon politične filozofije moderne dobe zahoda, izbira verjetno zožila na Hobbesovega Leviatana in na Lockovi
20,00€
Več
Seyla Benhabib
Pravice drugih
Tujci, rezidenti, državljani
Seyla Benhabib predava politologijo in filozofijo na univerzi Yale. Njeno delo se opira na dialoško izmenjavo med politično filozofijo, kritično teorijo in feminizmom. Sloves si je ustvarila s kritičnimi branji Hannah Arendt in Jürgena Habermasa, danes pa je poznana predvsem kot teoretičarka kozmopolitstva. V knjigi Pravice drugih avtorica zastavlja ključno vprašanje pravic vseh, ki so
15,00€
Več
Krzysztof Pomian
Red časa
Krzysztof Pomian je francoski filozof in zgodovinar poljskega rodu, ki je leta 1973 kot politični disident emigriral v Francijo. Raziskoval je v okviru Centre national de la recherche scientifique, poučeval na Ecole des hautes études en sciences sociales, na Ecole du Louvre in na Ženevski univerzi. Med drugim je tudi sodelavec revije Le Débat. Knjiga
15,00€
Več
Friedrich Heinrich Jacobi
David Hume o veri ali idealizem in realizem
Friedrich Heinrich Jacobi (1743–1819) je bil eden od najodmevnejših avtorjev nemškega kulturnega prostora na prelomu 18. in 19. stoletja. Sprva je deloval predvsem kot viharniški pisatelj, potem pa je s knjigo Über die Lehre des Spinoza leta 1785 sprožil »spor o spinozizmu« in se v hipu uvrstil med osrednje protagoniste vsesplošnega filozofskega vrenja. Jacobi, sicer
8,00€
Več
Rolf-Peter Horstmann
Meje uma
Raziskava o ciljih in motivih nemškega idealizma
V delu Meje uma. Raziskava o ciljih in motivih nemškega idealizma skuša R.-P. Horstmann tistemu gibanju pokantovske filozofije, ki ga poznamo pod imenom nemški idealizem in obsega predvsem tri avtorje, Fichteja, Schellinga in Hegla, dati enotno konceptualno, logično in metodološko osnovo. Osnova in izhodišče teh treh filozofov je poskus preseganja tradicionalnih, novoveških standardov racionalnosti, spoprijem
15,00€
Več

Zbirke

Področja

Bodite obveščeni

Če želite prejemati e-obvestila o novo izdanih knjigah Založbe Krtina ali o naših dogodkih, nam pustite svoj e-naslov.

Založba Krtina

Založba Krtina v treh knjižnih zbirkah prinaša kvalitetna dela domačih in tujih avtorjev, ki zasedajo ključno mesto znotraj posameznega družboslovnega področja in si s svojo svežino zaslužijo posebno pozornost.

Zbirke

Kontakt

Type to search

Nakupovalna košarica

0
image/svg+xml

No products in the cart.

Continue Shopping