Knjige

Ludwig Wittgenstein
Čeprav se zdi nenavadno, so barve pogosta filozofska tema, predvsem pa se je s problemom čutne zaznave barv in njihovega opisa v jeziku zelo rad ukvarjal prav Ludwig Wittgenstein (tako v Traktatu kot Filozofskih raziskavah in tudi v drugih zapiskih). Opazke o barvah je zbirka kratkih opomb, ki jih je Wittgenstein zapisal v zadnjih dveh
15,00
Andreas Reckwitz
O strukturnih spremembah moderne
Družbo singularnosti lahko beremo kot nadaljevanje Družbe tveganja Ulricha Becka. Skozi podrobno obravnavo prelomov na različnih področjih »pozne moderne« – od ekonomije, sveta dela, tehničnih inovacij do življenjskih stilov in politike – skuša Reckwitz razviti pojmovno mrežo za kritično analizo sodobnega sveta. Nosilna teza se glasi, da smo po prevladi družbene logike občega, v jedru
45,00
G. W. F. Hegel
§ 382 Bistvo duha je zaradi tega formalno svoboda, absolutna negativnost pojma kot identiteta s seboj. Po tej formalni določitvi more duh abstrahirati od vsega zunanjega in svoje lastne zunanjosti, od svojega obstoja samega; prenesti more negacijo svoje individualne neposrednosti, neskončno bolečino, tj. v tej negativnosti se lahko afirmativno ohrani in je identičen za sebe.
25,00
Friedrich Heinrich Jacobi
Friedrich Heinrich Jacobi je bil ena pomembnejših intelektualnih figur svojega časa. Kljub temu, da je živel v obdobju, ko je bila evropska pisemska kultura na vrhuncu, skorajda ni imel sodobnika, katerega pisemski opus bi bil bogatejši od njegovega: med drugim so ohranjene njegove obsežne korespondence z Goethejem, Lessingom, Lavaterjem, Mendelssohnom, Kantom, Fichtejem, Reinholdom, Schellingom in
16,00
Gert J. J. Biesta
Gert J.J. Biesta je verjetno najpomembnejši sodobni teoretik vzgoje in izobraževanja. Njegovo delo temelji na dialogu s kontinentalno filozofijo, zlasti z deli Hannah Arendt, Emmanuela Levinasa, Michela Foucaulta, Zigmunta Baumana in Jacquesa Rancierja. Pri tem se Biesta ne opira toliko na dane odgovore kot na vprašanje, ki si ga vsi zastavljajo, namreč na vprašanje, kaj
25,00
Michael Polanyi
Michael Polanyi je bil madžarsko-britanski kemik, fizik, ekonomist in filozof, član Royal Society. V prevedeni knjigi razdeljuje koncept tihe vednosti, ki ga prvič vpelje v delu Personal knowledge (1958). Tiha, implicitna vednost je nasprotje eksplicitni, formalizirani, diskurzivni vednosti. Temeljna ideja je, da vemo več, kot lahko povemo. Ta preprosta teza ima daljnosežne posledice za naravo
12,00
Raymond Wacks
Zelo kratek uvod
Filozofija prava raziskuje koncept prava in njegovo vlogo v družbi, analizira njegov pomen ter razmerje do univerzalnih vprašanj pravičnosti, pravic in moralnosti. Avtor se ukvarja tudi s pomenom pravosodnega sistema, ter prakso sodišč, odvetnikov in sodnikov. Pri tem razkrije zapleteno naravo filozofije prava in ponudi zanesljivi vodnik po njenih osrednjih vprašanjih. Knjiga predstavi vzpon teorije
11,20
Simone de Beauvoir
Prva knjiga: Dejstva in miti; Druga knjiga: Doživeta izkušnja
Leta 1949 se je Simone de Beauvoir (intelektualka, politična aktivistka, pisateljica, filozofinja in feministka) odločila, da napiše knjigo o ženski. Knjiga, ki ji je dala pomenljiv naslov Drugi spol, je začela buriti duhove že ob izidu prvih odlomkov v reviji Les temps modernes, pozneje pa je postala ena najbolj kontroverznih knjig stoletja. Če začnem pisati
40,00
Vlado Kotnik
Arheologija trans/vednosti
Delo Trans(spol)nost: Arheologija trans/vednosti je informativen akademski uvodnik v trans(spol)nost, znanstveni repozitorij relevantnih podatkov, pregledna študija glavnih teorij, predvsem pa jedrnata predstavitev temeljne vednosti in ključnih spoznanj o trans(spol)nosti. Zasnovano je kot barvit in dinamičen korpus raznovrstnih (cisspolnih in transspolnih) diskurzov, ki ni namenjen le ozkim akademskim krogom, ampak širšemu zainteresiranemu bralstvu. Uvodni arheološki in
32,00
Johann Gottlieb Fichte
Fichtejevo Vedoslovje je ključno delo moderne filozofije, ki se umešča v eno od najpomembnejših vozlišč v razvoju zahodnega duha: na prelomnico med Kantom in Heglom. Objava Kantovih prvih dveh kritik je v nemškem prostoru vzbudila močno intelektualno vrenje. Poskusi ovržbe nove, »kritične« filozofije niso prihajali le s strani stare, »šolske« filozofije, pač pa je kriticizem
20,00
Ludwik Fleck
Uvod v nauk o mišljenjskem slogu in mišljenjskem kolektivu
Nastanek in razvoj znanstvenega dejstva je Fleckova edina znanstvena monografija. Njena poglavitna teza je, da na nastanek in razvoj znanstvenega dejstva bistveno vplivajo družbeno-historične okoliščine, v katerih je bilo to dejstvo »odkrito«. Fleck na različnih primerih iz znanstvene zgodovine »zlasti na primeru odkritja sifilisa« dokazuje, da znanstvene raziskave in teorije ne nastajajo v idejnem vakuumu,
16,00
G. W. F. Hegel
G. W. F. Hegel je eden največjih filozofov sploh. S svojim spekulativnim idealizmom je postavil zadnji veliki sistem, ki je tako po vsebini kakor po formi pustil globoke sledi v zgodovini in še vedno določa mišljenje na številnih področjih vednosti. Enciklopedija filozofskih znanosti prinaša sistematičen prikaz celotnega Heglovega sistema. Deli se na tri dele, in
16,00
Christophe Dejours, Emmanuel Renault, Jean-Philippe Deranty, Nicholas H. Smith
Sebstvo, družba, politika
Knjiga Vrnitev dela v kritični teoriji. Sebstvo, družba, politika je skupinski projekt, ki vključuje različne tematske vidike in pristope z izrecnim namenom, da poda celovit filozofski pogled na delo. Tako marksistični na eni kakor normativistični obravnavi na drugi strani avtorji očitajo, da spregledata specifičnost dela kot pojava, ki v običajni biografiji zaseda velik del človekovega
20,00
Giuseppe Duso
Pojmovna zgodovina kot politična filozofija
V delu Logika oblasti. Pojmovna zgodovina kot politična filozofija je zbranih sedem razprav, ki se deloma ukvarjajo s pojmovno-zgodovinsko analizo posameznih političnih pojmov (civilna družba, demokracija, ustava, predstavljanje ipd.), predvsem pa tvorijo nekakšen metodološki in programski manifest padovanske šole za preučevanje političnih pojmov. Za to šolo je značilna teza, da so moderni politični pojmi usedlina
20,00
Kaja Kraner
Spremembe v estetski vzgoji od moderne do sodobne umetnosti
Avtorica v knjigi obravnava razvoj pojma estetske vzgoje od moderne do sodobne umetnosti. Pojem je uvedel Friedrich Schiller in ga na podlagi umetniških primerov določil za mesto zamišljanja, uprizarjanja, udejanjanja preobrazbe posameznika in družbe. Kraner razmišlja o estetski vzgoji kot o prepleteni zgodovini razprav, uresničitev in politik, vezanih na sposobnost umetnosti, da civilizira, kultivira, tvori
20,00

Zbirke

Področja

Nakupovalna košarica

0
image/svg+xml

No products in the cart.

Continue Shopping