Trgovina

Andreas Arndt
Svoboda je dvoumen in pogosto napačno uporabljen termin. Čeprav je njena osnovna opredelitev – odsotnost prisile – prisotna v vseh pomenih svobode, lahko ta v določenih zgodovinskih razmerah pomeni zelo različne stvari: od privilegijev do »združevanja svobodnih ljudi« (Karl Marx). Svoboda je vedno zgodovinsko določena. Je tudi minljiv pojav, ne le v teoriji, ampak tudi
16,00
Michael Young
Knjiga Vzpon meritokracije je prvič izšla leta 1958 in velja za klasično delo sociologije edukacije ter za enega od prvih t. i. akademskih bestsellerjev. V njej je Michael Young pravzaprav zelo natančno – s sicer izrazito satirično naracijo – predvidel ustroj delovanja sodobnih družb ter vlogo in pomen šolanja kot generatorja družbene neenakosti v (post)industrijskih družbah, status
25,00
Olivier Roy
Roy, ki je v Globaliziranem islamu dokazoval, da je val islamskega terorizma izraz individualizirane sodobnosti islamskih družb in ne njihove »zaostalosti«, ter v kasnejših delih opozarjal na vedno večjo dekulturacijo religije v sodobnem svetu, se v pričujoči knjigi posveti položaju krščanstva v današnji evropski družbi. Se pravi vprašanju, pogosto obravnavanem v navezi s sekularizacijo ali
22,00
Ole Nymoen in Wolfgang M. Schmitt
Ideologija oglaševalnih teles
Večina starejših od trideset let jih pravzaprav ne pozna niti po imenu, mlajšim pa so vzor, ki mu sledijo – vplivneži. Ti mladi odrasli in celo otroci se redno snemajo pri na videz vsakdanjih opravilih, v svoje nasvete, bodisi o hrani, vadbi, modi, ličenju bodisi o uspehu in potovanjih, pa spretno umeščajo reklamirane izdelke ali
25,00
David Garland
Zelo kratek uvod
Knjiga opisuje moderno socialno državo, pojasni zgodovinsko dinamiko njenega nastanka in njen sodobni pomen ter dokazuje, da socialna država ni zašla v slepo ulico ali težave, temveč je ključni element sodobnega kapitalizma in vitalni del demokratičnih družb. Programi socialne države se razlikujejo tako glede na časovna obdobja kot tudi politične režime ali ustroje, njihov ključni
16,00
Ludwig Wittgenstein
Čeprav se zdi nenavadno, so barve pogosta filozofska tema, predvsem pa se je s problemom čutne zaznave barv in njihovega opisa v jeziku zelo rad ukvarjal prav Ludwig Wittgenstein (tako v Traktatu kot Filozofskih raziskavah in tudi v drugih zapiskih). Opazke o barvah je zbirka kratkih opomb, ki jih je Wittgenstein zapisal v zadnjih dveh
12,00
Andreas Reckwitz
O strukturnih spremembah moderne
Družbo singularnosti lahko beremo kot nadaljevanje Družbe tveganja Ulricha Becka. Skozi podrobno obravnavo prelomov na različnih področjih »pozne moderne« – od ekonomije, sveta dela, tehničnih inovacij do življenjskih stilov in politike – skuša Reckwitz razviti pojmovno mrežo za kritično analizo sodobnega sveta. Nosilna teza se glasi, da smo po prevladi družbene logike občega, v jedru
36,00
G. W. F. Hegel
§ 382 Bistvo duha je zaradi tega formalno svoboda, absolutna negativnost pojma kot identiteta s seboj. Po tej formalni določitvi more duh abstrahirati od vsega zunanjega in svoje lastne zunanjosti, od svojega obstoja samega; prenesti more negacijo svoje individualne neposrednosti, neskončno bolečino, tj. v tej negativnosti se lahko afirmativno ohrani in je identičen za sebe.
20,00
Friedrich Heinrich Jacobi
Friedrich Heinrich Jacobi je bil ena pomembnejših intelektualnih figur svojega časa. Kljub temu, da je živel v obdobju, ko je bila evropska pisemska kultura na vrhuncu, skorajda ni imel sodobnika, katerega pisemski opus bi bil bogatejši od njegovega: med drugim so ohranjene njegove obsežne korespondence z Goethejem, Lessingom, Lavaterjem, Mendelssohnom, Kantom, Fichtejem, Reinholdom, Schellingom in
16,00
Gert J. J. Biesta
Gert J.J. Biesta je verjetno najpomembnejši sodobni teoretik vzgoje in izobraževanja. Njegovo delo temelji na dialogu s kontinentalno filozofijo, zlasti z deli Hannah Arendt, Emmanuela Levinasa, Michela Foucaulta, Zigmunta Baumana in Jacquesa Rancierja. Pri tem se Biesta ne opira toliko na dane odgovore kot na vprašanje, ki si ga vsi zastavljajo, namreč na vprašanje, kaj
20,00
Michael Polanyi
Michael Polanyi je bil madžarsko-britanski kemik, fizik, ekonomist in filozof, član Royal Society. V prevedeni knjigi razdeljuje koncept tihe vednosti, ki ga prvič vpelje v delu Personal knowledge (1958). Tiha, implicitna vednost je nasprotje eksplicitni, formalizirani, diskurzivni vednosti. Temeljna ideja je, da vemo več, kot lahko povemo. Ta preprosta teza ima daljnosežne posledice za naravo
12,00
Raymond Wacks
Zelo kratek uvod
Filozofija prava raziskuje koncept prava in njegovo vlogo v družbi, analizira njegov pomen ter razmerje do univerzalnih vprašanj pravičnosti, pravic in moralnosti. Avtor se ukvarja tudi s pomenom pravosodnega sistema, ter prakso sodišč, odvetnikov in sodnikov. Pri tem razkrije zapleteno naravo filozofije prava in ponudi zanesljivi vodnik po njenih osrednjih vprašanjih. Knjiga predstavi vzpon teorije
11,20
Simone de Beauvoir
Prva knjiga: Dejstva in miti; Druga knjiga: Doživeta izkušnja
Leta 1949 se je Simone de Beauvoir (intelektualka, politična aktivistka, pisateljica, filozofinja in feministka) odločila, da napiše knjigo o ženski. Knjiga, ki ji je dala pomenljiv naslov Drugi spol, je začela buriti duhove že ob izidu prvih odlomkov v reviji Les temps modernes, pozneje pa je postala ena najbolj kontroverznih knjig stoletja. Če začnem pisati
40,00
Vlado Kotnik
Arheologija trans/vednosti
Delo Trans(spol)nost: Arheologija trans/vednosti je informativen akademski uvodnik v trans(spol)nost, znanstveni repozitorij relevantnih podatkov, pregledna študija glavnih teorij, predvsem pa jedrnata predstavitev temeljne vednosti in ključnih spoznanj o trans(spol)nosti. Zasnovano je kot barvit in dinamičen korpus raznovrstnih (cisspolnih in transspolnih) diskurzov, ki ni namenjen le ozkim akademskim krogom, ampak širšemu zainteresiranemu bralstvu. Uvodni arheološki in
32,00
Johann Gottlieb Fichte
Fichtejevo Vedoslovje je ključno delo moderne filozofije, ki se umešča v eno od najpomembnejših vozlišč v razvoju zahodnega duha: na prelomnico med Kantom in Heglom. Objava Kantovih prvih dveh kritik je v nemškem prostoru vzbudila močno intelektualno vrenje. Poskusi ovržbe nove, »kritične« filozofije niso prihajali le s strani stare, »šolske« filozofije, pač pa je kriticizem
20,00

Zbirke

Področja

Nakupovalna košarica

0
image/svg+xml

No products in the cart.

Continue Shopping