Trgovina

Franck Fischbach
Kar je živo in kar je mrtvo v socializmu
Kaj je socialistična vlada? je v izvirniku izšla leta 2017. V delu poskuša Fischbach ugotoviti, kaj je ostalo od socializma kot političnega in intelektualnega gibanja po koncu realnega socializma in socialnih demokracij. Ali obstaja jedro socialističnih hipotez, ki bi bile lastne zgolj socializmu – in ne komunizmu ali levici? So te hipoteze lahko vitalne še
17,60
Stefan Collini
Število univerz se v svetu hitro povečuje, hkrati pa se veča tudi nejasnost glede njihovih ciljev in dvomi glede njihove vrednosti. Knjiga Zakaj potrebujemo univerze? poskuša odgovoriti na vprašanja, ki se danes zastavljajo glede univerz, analizira predpostavke teh vprašanj in skuša ponuditi nov način odgovarjanja na vprašanje, zakaj jih potrebujemo. Stefan Collini postavi pod vprašaj
20,00
Patrick Schreiner
Življenje v neoliberalizmu
Neoliberalizem je v zadnjih desetletjih svet zaznamoval bolj kot katerikoli drugo gibanje po 2. svetovni vojni. Danes neoliberalizem ni le stvar gospodarstva in politike, temveč se je zasidral v vsakdanjem življenju ljudi. Patrick Schreiner se v pričujočem delu ukvarja z njegovimi raznolikimi, domnevno nepolitičnimi oblikami. Preiskuje vsakdanje mehanizme, preko katerih ljudje sprejemajo neoliberalne ideje in
13,60
Ernesto Laclau, Judith Butler, Slavoj Žižek
Judith Butler, Ernesto Laclau in Slavoj Žižek v knjigi, ki bi na prvi pogled morala biti soglasna in spravljiva, iščejo točke polemike in razdora. Butler je vodilna teoretičarka spola in feminizma; Laclau je bil izviren mislec populizma, zgodovine in socializma; Žižek izhaja iz Lacanove psihoanalize, Marxa in Hegla. Ta izhodišča pa vsebujejo določena navzkrižja, ki
20,00
Philipp Sarasin
Philipp Sarasin je profesor za novejšo zgodovino in zgodovino Švice na univerzi v Zürichu. Glavna področja njegovega raziskovanja so zgodovina telesa in seksualnosti, zgodovina znanosti oziroma vedenja, zgodovina hladne vojne in teorija zgodovinskih znanosti. Je avtor vrste znanstvenih razprav, urednik več zbornikov in avtor nekaj znanstvenih monografij z omenjenih področij. Izmed slednjih gre izpostaviti zlasti
17,60
Timothy Morton
Filozofija in ekologija po koncu sveta
Knjiga Hiperobjekti. Filozofija in ekologija po koncu sveta je njegovo prvo v slovenščino prevedeno delo. V njem povezuje značilne pojme svoje teorije: k objektom orientirano ontologijo, izhajajočo iz novejših filozofskih aktualizacij ontološkega materializma. »Ekologijo brez Narave« kot potrebo po kritičnem obratu ekološke misli pod pogoji antropocena, v katerem romantična Narava kot drugo človeka ne obstaja.
20,00
David Van Reybrouck
Knjiga Proti volitvam izhaja iz ocene, da po številnih kriterijih – od upadanja volilne participacije do krepitve skrajnih političnih gibanj – v razvitem zahodnem svetu demokracija nezadržno izgublja aktivno podporo državljanov. Enega od ključnih razlogov za to stanje vidi avtor v načinu določanja nosilcev političnih funkcij na podlagi volitev. V sodobni družbi naj bi namreč
16,00
Guy Standing
Nevarni novi razred
Knjiga Prekariat. Nevarni novi razred je prelomna študija o strukturnih spremembah na področju dela in njihovih socioloških, političnih in kulturnih implikacijah za sodobno družbo. Ko govorimo o organizaciji (ne samo ekonomske dejavnosti, temveč samega življenja) v razvitih kapitalističnih družbah, za referenčni model praviloma še vedno uporabljamo polno zaposlitev za neodločen čas. Na tej predpostavki temelji
20,00
Andreas Gelhard
V knjigi Kritika kompetence Andreas Gelhard pokaže, da je od začetka 70. let 20. stoletja, ko je psiholog David McClelland v študiji Testing for competence rather than for intelligence ostro kritiziral nazore o prirojeni inteligenci, pojem kompetence izgubil emancipativno razsežnost in postal nepogrešljivo sredstvo psihološke industrije, ki zasebno srečo, družbeno varnost in poklicni uspeh zvede
16,00
Wolfgang Reinhard
Od začetkov do sedanjosti
Knjiga Zgodovina moderne države. Od začetkov do sedanjosti prinaša kratek, vendar izjemno informiran pregled zgodovine moderne države in analizo njene trenutne razvojne stopnje. Reinhard najprej poda konceptualno opredelitev države in jo razmeji od ostalih oblik politične organiziranosti, kot sta imperij ali republika. Po njegovem naj bi bila država specifično evropska institucija, ki je lahko nastala
13,60
Frank Furedi
Zakaj šola ne izobražuje več
V družbi, ki sama zase pravi, da je družba znanje, ima šola posebno vlogo in pomen, kar se kaže tudi v njeni širitvi: v povprečju sedaj preživimo v njej skoraj četrtino življenja. Zato ni čudno, da je šola vedno bolj pod drobnogledom javnosti in da vero v pomen izobraževanja spremlja intenzivna kritika šole. Šolarji so
20,00
Grégoire Chamayou
Chamayou izhaja iz metodološkega vodila, da razvoj tehnologije ne prinaša samo razširitve nabora sredstev za dane smotre, temveč spreminja način njihove uporabe in preko tega določa same smotre. Vsaka tehnika nosi s seboj neko filozofijo, ki nazadnje vpliva na vsakdanje življenje uporabnikov. V tej luči Chamayou analizira pojav dronov, predvsem oboroženih daljinsko vodenih letal, katerih
17,60
Axel Honneth
Poskus aktualizacije
Axel Honneth, nemški filozof in sociolog, je poleg Habermasa najvidnejši predstavnik t. i. kritične teorije družbe in nasploh eden od najpomembnejših sodobnih nemških filozofov. Njegovo delo bi lahko opredelili kot nadaljevanje metodološke zastavitve frankfurtske šole, ki poskuša biti na ravni časa in je pripravljeno stopiti v dialog z drugimi sodobnimi pristopi, posvečenimi vprašanjem oblasti, pravičnosti
16,00
Dominique Pestre
Politike in znanja sodobnih družb
Dominique Pestre je fizik in zgodovinar znanosti, vodja študijev na l’École des hautes études en sciences sociales (EHESS) v Parizu. Raziskuje predvsem zgodovino znanstvenih in tehnoloških praks, širše pa družbeno in politično zgodovino znanosti. Proti znanosti se sicer ukvarja z zgodovino znanosti, a se osredotoča na analizo delovanja znanosti in tehnike v sodobni družbi. Prvi
17,60
Žiga Vodovnik
Knjiga Demokracija kot glagol se ukvarja s teorijami in praksami demokracije, ki jih ne najdemo v kanonu politične misli, saj nasprotujejo redukciji demokracije na idejo večinskosti, reprezentativnosti, kompetentnosti, predvsem pa konsenzualnosti. Knjiga je rezultat večletnega raziskovalnega spopadanja s konceptom demokracije, predvsem hegemonskimi teorijami demokracije, ki s tradicionalnimi centri moči prispevajo k trivializaciji in marginalizaciji političnih
16,00

Zbirke

Področja

Nakupovalna košarica

0
image/svg+xml

No products in the cart.

Continue Shopping