Sebastian Rödl, profesor na univerzi v Leipzigu in FAGI, je eden najbolj samosvojih in najodmevnejših nemških filozofov. V svojem delu povezuje analitično tradicijo (ki jo sam strogo razlikuje od anglosaksonske filozofije kot političnoekonomske kategorije) in nemško klasično filozofijo, zlasti Kanta in Hegla. Ukvarja se s problemi samozavedanja, strukture mišljenja in delovanja, paradoksi intersubjektivnosti in nazadnje z zagovorom absolutnega idealizma. Izdal je več knjig, med njimi Kategorije časovnega. Preiskava o formah končnega razuma (2005), Samozavedanje (2007) in Samozavedanje in objektivnost. Uvod v absolutni idealizem (2018). Samozavedanje je pred kratkim izšla tudi v slovenskem prevodu pri Založbi Krtina.

Avtor bo ob svojem obisku imel 2 predavanji:

V torek, 12. novembra 2019 ob 19:00 na Filozofski fakulteti, Aškerčeva 2, Ljubljana, kabinet 425,

predavanje z naslovom: Mislim – Ga. Smith misli

V splošnem velja, da je “Mislim, da a je F”, kot predikativna izjava nenavadna. Ta nenavadnost pride do izraza v Moorovem paradoksu: “a je F, vendar mislim, da ni.” Zdi se, da je v izjavi neka notranja napetost. Toda če je logična forma “Mislim, da a je F” forma predikativne izjave, potem je težko videti, od kod ta napetost. Podobna izjava “Ga. Smith misli, da a je F” je videti povsem navadna. V “a je F, vendar ga. Smith misli, da ni” ni zaznati napetosti. Če torej izjavo “Mislim, da a je F” obravnavamo na način “Ga. Smith misli, da a je F”, jo lahko še naprej razumemo kot predikativno izjavo. – Predavanje bo skušalo pokazati, da je izjava “Ga. Smith misli, da a je F”, če kaj, bolj nenavadna kot “Mislim, da a je F”, in če bi slednjo še morda lahko imeli za predikativno izjavo, nas mora obravnava “Ga. Smith misli, da a je F” dokončno odvrniti od te ideje.

V četrtek, 14. novembra 2019 ob 19:00, v Atriju ZRC, Novi trg 2, Ljubljana,

predavanje z naslovom: Zlo in njegovo odpuščanje

Princip človeškega delovanja je misel dobrega in zlega in s tem dobro in zlo. V tem, v njegovem principu, se skriva neskončna razlika med človeškim delovanjem in živalskim gibanjem. Morda to ni očitno, če svojo pozornost omejimo na stvari, kot je peka torte. Ne ker bi bilo človeško delovanje kaj drugega kot pečenje tort in podobno. Temveč ker tega, kaj je peči torto, ni mogoče razumeti brez širšega okvira, kot je dejal Thompson v navezavi na Anscombe. Ta širši okvir je mišljen v misli dobrega. In širši okvir človeškega delovanja je neskončno drugačen od okvira živalskega delovanja. Ni samo širši, je najširši. Okvir človeškega delovanja je neomejljiv. Ta značaj principa človeškega delovanja vpliva na njegovo časovnost. Kakor je neomejljiv njegov princip, tako je neomejljiva njegova časovnost. Človeško dejanje je časovno tako, da je ves čas in večno. To se pokaže s tem, da mojega dejanja ni konec, ko se konča: kesam se, sem kaznovan. Moja preteklost je moja sedanjost, ki je tako neskončnost ali pekel. In to se pokaže v načinu, kako je mogoče moje dejanje odpraviti: priznam, odpuščeno mi je. Moja preteklost je izbrisana, je brez vsake moči nad mojo sedanjostjo, ki je tako neskončnost ali nebesa. Predavanje bo razmišljalo o tem, na kakšen način se védenje dobrega in zlega udejani v odpuščanju.

Moderiral bo Martin Hergouth.