Vabimo na štiri prireditve založb 𝗞𝗼𝗼𝗽𝗲𝗿𝗮𝘁𝗶𝘃𝗲 𝗧𝗛𝗗 na Slovenskem knjižnem sejmu

Vabimo na štiri prireditve založb 𝗞𝗼𝗼𝗽𝗲𝗿𝗮𝘁𝗶𝘃𝗲 𝗧𝗛𝗗 na Slovenskem knjižnem sejmu: tri pogovore na Pisateljskem odru od srede do petka ob 19. uri ter sklepno prireditev v nedeljo ob 15. uri na Velikem odru Gospodarskega razstavišča v Ljubljani.

➫ 𝗦𝗿𝗲𝗱𝗮, 𝟮𝟮. 𝟭𝟭., 𝗼𝗯 𝟭𝟵.𝟬𝟬, Pisateljski oder
𝗣𝗼𝗴𝗼𝘃𝗼𝗿 𝗩𝗘𝗗𝗡𝗢𝗦𝗧_𝗧𝗥𝗔𝗡𝗦-𝗩𝗘𝗗𝗡𝗢𝗦𝗧
Pogovor želi transgresirati tradicionalne epistemološke okvire razumevanja vednosti. Spraševali se bomo, ali so možne nove epistemologije vednosti, ki vključujejo: 1. arheologije vednosti, ki razkrivajo izjave, elementarne enote diskurzivnih formacij kot dogodke (Foucault), 2. tihe, implicitne vednosti, ki so nasprotje eksplicitni, formalizirani, diskurzivni vednosti (Polanyi), ter 3. arheološki in genealoški premislek transvednosti, ki je vstop v transspolno diskurzivnost (Kotnik).
𝙎𝙤𝙙𝙚𝙡𝙪𝙟𝙚𝙟𝙤: Vlado Kotnik, Nina Cvar, Magdalena Germek

 

➫ 𝗖̌𝗲𝘁𝗿𝘁𝗲𝗸, 𝟮𝟯. 𝟭𝟭., 𝗼𝗯 𝟭𝟵.𝟬𝟬, Pisateljski oder
𝗣𝗼𝗴𝗼𝘃𝗼𝗿 𝗦𝗣𝗢𝗟_𝗥𝗔𝗦𝗔_𝗥𝗔𝗭𝗥𝗘𝗗_𝗜𝗭𝗞𝗢𝗥𝗜𝗦̌𝗖̌𝗔𝗡𝗝𝗘
Heterogenost feminističnih in dekolonialnih študij je v zadnjih desetletjih v humanistiko vnesla številne premisleke o zatiranju na podlagi spola in »rase«. Nekateri pristopi posamična zatiranja opazujejo kot neodvisna od drugih družbenih pojavov in mehanizmov, kar pomeni, da jih iztrgajo iz zgodovine. Spet drugi jih obravnavajo v njihovem prepletu, a še vedno kot esencializirane pojave v družbenih antagonizmih. T. i. neoliberalnemu obratu je v zahodnem akademskem prostoru sledil še t. i. kulturni obrat, ki je opuščal historizacijo teh pojavov in njihov premislek znotraj družbenih razmerij. Ta razmerja so v razredni družbi vselej izkoriščevalska razredna razmerja. Zato se bomo v pogovoru osredotočili prav na sistemsko zraščenost razrednega izkoriščanja ter patriarhalnega in rasnega zatiranja z interesi kapitala. Govorili bomo o napadu kapitala na reproduktivne pravice in o antagonizmih v t. i. kolonialnem razmerju.
𝙎𝙤𝙙𝙚𝙡𝙪𝙟𝙚𝙟𝙤: Lilijana Burcar, Aleksandra Gačić, Blaž Gselman

 

➫ 𝗣𝗲𝘁𝗲𝗸, 𝟮𝟰. 𝟭𝟭., 𝗼𝗯 𝟭𝟵.𝟬𝟬, Pisateljski oder
𝗣𝗼𝗴𝗼𝘃𝗼𝗿 𝗥𝗘𝗟𝗜𝗚𝗜𝗝𝗔_𝗩𝗢𝗝𝗡𝗘
V času, ko smo ponovno priče izvrševanju najhujših mednarodnih hudodelstev, se bomo pogovarjali, kako ideje in institucije, ki zatrjujejo širjenje ljubezni in sočutja, postanejo orodje etno-nacionalističnih kolonialnih politik preganjanja, ubijanja in podjarmljanja. So skupnosti, ki zahtevajo absolutno verovanje in odsotnost kritičnega dvoma, v svoji biti lahko zares demokratične, enakopravne in vključujoče, kakršne naj bodo družbe boljše prihodnosti?
𝙎𝙤𝙙𝙚𝙡𝙪𝙟𝙚𝙟𝙤: z novinarjem javne RTV SLO Borisom Vasevom in profesorjem sociologije religije Alešem Črničem s Fakultete za družbene vede se bo pogovarjala novinarka Kristina Božič.

 

➫ 𝗡𝗲𝗱𝗲𝗹𝗷𝗮, 𝟮𝟲. 𝟭𝟭., 𝘀𝗸𝗹𝗲𝗽𝗻𝗶 𝗱𝗼𝗴𝗼𝗱𝗲𝗸 𝗼𝗯 𝟭𝟱.𝟬𝟬, Glavni oder
𝗦𝗣𝗔𝗡𝗝𝗘_𝗦𝗔𝗡𝗝𝗘
Idejna zasnova in dramaturgija: Magdalena Germek
𝙉𝙖𝙨𝙩𝙤𝙥𝙖𝙟𝙤: igralec Marko Mandić, glasbena skupina ZircuS in filozofinja Magdalena Germek

 

Dogodke organizira Kooperativa THD, konzorcij petih humanističnih založb (Založba /*cf., DTP Analecta, Krtina, Sophia, Studia humanitatis).

SEJEM AKADEMSKE KNJIGE LIBER.AC

Knjižni sejem družboslovja in humanistike >> na spletu med 7. – 14. aprilom 2023

V času knjižnega sejma, smo znižali cene tudi našim novitetam.

Kupite jih lahko z 20% popustom.

> Biesta, Vzgoja kot čudovito tveganje
> Polanyi, Razsežnost tihe vednosti
> Wacks, Filozofija prava
> Kotnik, Trans(spol)nost
> Fichte, Osnova celotnega vedoslovja

Ponudbo ostalih sodelujočih založb si lahko ogledate na https://knjizni-sejem.zrc-sazu.si/

 

NOV BANČNI RAČUN

Naš nov bančni račun je:

IBAN SI56 0400 1004 8101 707 (NOVA KBM d.d. swift: KBMASI2X)

Gostovanje Sebastiana Rödla v Ljubljani

Sebastian Rödl, profesor na univerzi v Leipzigu in FAGI, je eden najbolj samosvojih in najodmevnejših nemških filozofov. V svojem delu povezuje analitično tradicijo (ki jo sam strogo razlikuje od anglosaksonske filozofije kot političnoekonomske kategorije) in nemško klasično filozofijo, zlasti Kanta in Hegla. Ukvarja se s problemi samozavedanja, strukture mišljenja in delovanja, paradoksi intersubjektivnosti in nazadnje z zagovorom absolutnega idealizma. Izdal je več knjig, med njimi Kategorije časovnega. Preiskava o formah končnega razuma (2005), Samozavedanje (2007) in Samozavedanje in objektivnost. Uvod v absolutni idealizem (2018). Samozavedanje je pred kratkim izšla tudi v slovenskem prevodu pri Založbi Krtina.

Avtor bo ob svojem obisku imel 2 predavanji:

V torek, 12. novembra 2019 ob 19:00 na Filozofski fakulteti, Aškerčeva 2, Ljubljana, kabinet 425,

predavanje z naslovom: Mislim – Ga. Smith misli

V splošnem velja, da je “Mislim, da a je F”, kot predikativna izjava nenavadna. Ta nenavadnost pride do izraza v Moorovem paradoksu: “a je F, vendar mislim, da ni.” Zdi se, da je v izjavi neka notranja napetost. Toda če je logična forma “Mislim, da a je F” forma predikativne izjave, potem je težko videti, od kod ta napetost. Podobna izjava “Ga. Smith misli, da a je F” je videti povsem navadna. V “a je F, vendar ga. Smith misli, da ni” ni zaznati napetosti. Če torej izjavo “Mislim, da a je F” obravnavamo na način “Ga. Smith misli, da a je F”, jo lahko še naprej razumemo kot predikativno izjavo. – Predavanje bo skušalo pokazati, da je izjava “Ga. Smith misli, da a je F”, če kaj, bolj nenavadna kot “Mislim, da a je F”, in če bi slednjo še morda lahko imeli za predikativno izjavo, nas mora obravnava “Ga. Smith misli, da a je F” dokončno odvrniti od te ideje.

V četrtek, 14. novembra 2019 ob 19:00, v Atriju ZRC, Novi trg 2, Ljubljana,

predavanje z naslovom: Zlo in njegovo odpuščanje

Princip človeškega delovanja je misel dobrega in zlega in s tem dobro in zlo. V tem, v njegovem principu, se skriva neskončna razlika med človeškim delovanjem in živalskim gibanjem. Morda to ni očitno, če svojo pozornost omejimo na stvari, kot je peka torte. Ne ker bi bilo človeško delovanje kaj drugega kot pečenje tort in podobno. Temveč ker tega, kaj je peči torto, ni mogoče razumeti brez širšega okvira, kot je dejal Thompson v navezavi na Anscombe. Ta širši okvir je mišljen v misli dobrega. In širši okvir človeškega delovanja je neskončno drugačen od okvira živalskega delovanja. Ni samo širši, je najširši. Okvir človeškega delovanja je neomejljiv. Ta značaj principa človeškega delovanja vpliva na njegovo časovnost. Kakor je neomejljiv njegov princip, tako je neomejljiva njegova časovnost. Človeško dejanje je časovno tako, da je ves čas in večno. To se pokaže s tem, da mojega dejanja ni konec, ko se konča: kesam se, sem kaznovan. Moja preteklost je moja sedanjost, ki je tako neskončnost ali pekel. In to se pokaže v načinu, kako je mogoče moje dejanje odpraviti: priznam, odpuščeno mi je. Moja preteklost je izbrisana, je brez vsake moči nad mojo sedanjostjo, ki je tako neskončnost ali nebesa. Predavanje bo razmišljalo o tem, na kakšen način se védenje dobrega in zlega udejani v odpuščanju.

Moderiral bo Martin Hergouth.

Predavanji bosta v angleškem jeziku.
V sodelovanju z: Aufhebung – mednarodno heglovsko združenje, FF v Ljubljani, Goethe-institut Ljubljana, JAK RS, Založba Krtina, ZRC SAZU.

Nakupovalna košarica

0
image/svg+xml

No products in the cart.

Continue Shopping