Demokracija v Ameriki I

Osrednje vprašanje avtorjevega intelektualnega delovanja je bil prehod od aristokratske družbe k demokratični. Na potovanjih po Ameriki, na osnovi katerih je delo nastalo, se mu je Amerika kazala kot stabilna demokratična družba, medtem ko se je Francija že štirideset let opotekala v prehodnem revolucionarnem obdobju. V Ameriki je bila zaradi posebnih okoliščin demokracija uvedena neposredno in brez boja in tam “dosega svoje skrajne meje.” Vendar pa Amerika ni vzor, ki bi mu slepo sledili. Njen položaj v svetu ji je dal, kot kaže končna analiza, to prednost, da lahko dela “popravljive napake”, česar si Francija, ki tekmuje z drugimi evropskimi nacijami, ne bi mogla privoščiti brez posledic. Naslov dela je deloma zavajajoč, kajti goreč interes za Ameriko je bil za Francoza le način ukvarjanja s Francijo.
V luči tega, da je prva “Demokracija” delo, ki je nastalo kot priprava na politično kariero avtorja, ne preseneča neposredni zaključek prvega dela – ugotovitev, da mora stopiti v skupščino, da bi tam uveljavil napotila iz knjige: sodržavljane vzgojiti v državljanski zavesti, jim pokazati, za kaj v političnem življenju gre, in sodelovati pri oblikovanju zakonov.