ZALOZBA KRTINA VAS OB IZIDU KNJIGE
HANNAH ARENDT: Med preteklostjo in prihodnostjo. Sest vaj v politicnem misljenju,
VABI NA PREDSTAVITEV KNJIGE, V TOREK, 17.10.2006, V MAXIMAL GALERIJO, BREG 2, V LJUBLJANI, OB 11.00 URI.
O tem, kako 45 let po izidu knjige misliti politicne koncepte kot so tradicija, avtoriteta, svoboda, vzgoja, kultura, oz. kako jih aktualizirati v luci sedanjih politicnih dogodkov, bo spregovorila avtorica spremne besede, urednica knjige in prevajalka dr. Vlasta Jalusic.
Z izidom knjige obelezujemo stoletnico rojstva Hannah Arendt.
VLJUDNO VABLJENI!
Na eno od vprasanj, ki ji ga je zastavil Günter Gaus v najbolj znanem od njenih petih televizijskih intervjujev, je Hannah Arendt odgovorila:
“Sprasujete me po ucinkih mojega dela na druge. Ce smem zveneti nekoliko ironicno, to je mosko vprasanje. Moski zmeraj hocejo biti tako grozno vplivni, sami pa se mi to zdi nekako postransko. Ali bi rada bila vplivna? Ne! Hocem razumeti. In ce drugi razumejo – v istem smislu kot sem razumela jaz – potem mi to da nek obcutek zadovoljstva in se pocutim doma.”
Kljub temu je Hannah Arendt vendarle postala vplivna – s svojim nacinom razumevanja politike, delovanja in dogodkov – ne le kot izjemna oseba in mislica, temvec tudi kot teoreticarka, katere zivljenjska zgodba je bila prepletena z nekaterimi najpomembnejsimi politicnimi, druzbenimi in intimnimi izkusnjami dvajsetega stoletja. Svoje misljenje je namrec za razliko od mnogih drugih politicnih mislecev gradila na prav teh izkusnjah. Zato je avtorica sedanjosti. Fenomeni, ki jih je poskusila razumeti pred vec kot pol stoletja, so postali nas vsakdanjik.
Hannah Arendt, ki bi te dni slavila 100 let, je pokazala izjemno sposobnost “presojati posameznosti v njihovi partikularnosti, ne da bi jih zvedla pod univerzalije” (Jerome Kohn v Uvodu v slovensko izdajo) in povezovati svoja izkustva in izkustva drugih v casu antisemitizma, nacisticnega totalitarizma in administrativnega mnozicnega umora. Poznavalci jo danes brez zadrzkov uvrscajo med najvecje politicne mislece zahodnega sveta.
V zbirki esejev Med preteklostjo in prihodnostjo se Hannah Arendt ukvarja s posledicami in zagatami zlomljene filozofske, religiozne in politicne tradicije in se sprasuje, kaj nam po njenem fakticnem zlomu, ki se je pokazal v dogodkih dvajsetega stoletja, se preostane. Demonstrira vaje v politicnem misljenju s konkretnimi primeri preprasevanja temeljnih konceptov kot so tradicija, zgodovina, avtoriteta, svoboda, vzgoja, kultura itd. Poudari “intervale” v casu, ki so doloceni s “stvarmi, ki jih vec ni in s stvarmi, ki se niso” in ki nam odpirajo prostor za tisto, kar ona imenuje “misljenje brez oprijemalnih ograj”. Misljenje za H. Arendt nikakor ne pomeni le preprasati in kritizirati tradicionalne filozofske in politicne koncepte, ampak tudi nacin misljenja samega. Prav to pa ji omogoci, da lahko pozneje opise tisto, kar je v svoji najbolj kontroverzni knjigi Eichmann v Jeruzalemu imenovala “banalnost zla” in njen temelj – nemisljenje.
Avtorica, ki je nekoc omenila, da je knjiga Med preteklostjo in prihodnostjo njena najboljsa knjiga prav zaradi “vaj” v politicnem misljenju, je tekste napisala pretezno v letih po izidu monumentalnega dela Izvori totalitarizma leta 1951, s katerim je postala svetovno znana. V pricujoci izdaji je objavljenih sest prvotnih esejev, ki so v anglescini izsli v prvi izdaji Between Past and Future leta 1961.