Max Horkheimer

Mrk uma (1947) velja za najpomembnejše Horkheimerjevo delo. Osrednja tema je analiza instrumentalizacije mišljenja, ki je posledica nenehne težnje človeka po gospostvu nad naravo. Ta instrumentalizacija se kaže kot konformistično sprijaznjenje z obstoječim in odpoved vsakršnemu preseganju danega. Horkheimer v prvem poglavju svoje knjige pravi, da je um prešel iz svoje objektivne faze v subjektivno.