Filozofija

Michael Freeden

Ideologija

Zelo kratek uvod

Ideologija je eden najbolj spornih izrazov političnega besednjaka, ki po eni strani navdihuje, a po drugi vzbuja odpor. Ta knjižica proučuje razloge za to razliko v pogledih in poskuša pojasniti, zakaj je treba ideologije upoštevati kot poglavitno obliko političnega mišljenja. Raziskuje osrednjo vlogo ideologije kot političnega pojava in kot okvira za usmerjanje političnega mišljenja in

16,00€

Manon Garcia

Pogovor med spoloma

Filozofija privolitve

Pogovor med spoloma se osredotoča na premislek o privolitvi kot popolnem merilu za razmejevanje med »dobro« spolnostjo in posilstvom. Idejo postavlja nasproti kulturi posilstva, tj. kulturi, v kateri postaja spolno nasilje družbeno sprejemljivo, saj ga neprestano prikrivamo in minimaliziramo. Garcia ne želi zgolj analizirati, kaj privolitev je, ampak tudi ugotoviti, ali in pod katerimi pogoji

30,00€

Herbert Marcuse

Enodimenzionalni človek

Raziskovanje ideologije napredne industrijske družbe

Enodimenzionalni človek je ena najpomembnejših knjig 60. let prejšnjega stoletja. Predstavlja radikalno kritiko sodobne industrijske družbe in tudi tedanjih komunističnih režimov. V njej najdemo analizo konformističnih trendov in novih oblik gospostva vladajočega razreda na področju politike, vsakdanjega življenja in v znanosti. Kljub tej kritiki in določenem pesimizmu, ki se nanaša na propad možnosti za nadaljevanje razrednega

35,00€

Andreas Arndt

Svoboda

Svoboda je dvoumen in pogosto napačno uporabljen termin. Čeprav je njena osnovna opredelitev – odsotnost prisile – prisotna v vseh pomenih svobode, lahko ta v določenih zgodovinskih razmerah pomeni zelo različne stvari: od privilegijev do »združevanja svobodnih ljudi« (Karl Marx). Svoboda je vedno zgodovinsko določena. Je tudi minljiv pojav, ne le v teoriji, ampak tudi

16,00€

Ludwig Wittgenstein

Opazke o barvah

Čeprav se zdi nenavadno, so barve pogosta filozofska tema, predvsem pa se je s problemom čutne zaznave barv in njihovega opisa v jeziku zelo rad ukvarjal prav Ludwig Wittgenstein (tako v Traktatu kot Filozofskih raziskavah in tudi v drugih zapiskih). Opazke o barvah je zbirka kratkih opomb, ki jih je Wittgenstein zapisal v zadnjih dveh

Andreas Reckwitz

Družba singularnosti

O strukturnih spremembah moderne

Družbo singularnosti lahko beremo kot nadaljevanje Družbe tveganja Ulricha Becka. Skozi podrobno obravnavo prelomov na različnih področjih »pozne moderne« – od ekonomije, sveta dela, tehničnih inovacij do življenjskih stilov in politike – skuša Reckwitz razviti pojmovno mrežo za kritično analizo sodobnega sveta. Nosilna teza se glasi, da smo po prevladi družbene logike občega, v jedru

G. W. F. Hegel

Enciklopedija filozofskih znanosti – III. Filozofija duha

§ 382 Bistvo duha je zaradi tega formalno svoboda, absolutna negativnost pojma kot identiteta s seboj. Po tej formalni določitvi more duh abstrahirati od vsega zunanjega in svoje lastne zunanjosti, od svojega obstoja samega; prenesti more negacijo svoje individualne neposrednosti, neskončno bolečino, tj. v tej negativnosti se lahko afirmativno ohrani in je identičen za sebe.

Friedrich Heinrich Jacobi

O Spinozovem nauku v pismih gospodu Mosesu Mendelssohnu

Friedrich Heinrich Jacobi je bil ena pomembnejših intelektualnih figur svojega časa. Kljub temu, da je živel v obdobju, ko je bila evropska pisemska kultura na vrhuncu, skorajda ni imel sodobnika, katerega pisemski opus bi bil bogatejši od njegovega: med drugim so ohranjene njegove obsežne korespondence z Goethejem, Lessingom, Lavaterjem, Mendelssohnom, Kantom, Fichtejem, Reinholdom, Schellingom in

Michael Polanyi

Razsežnost tihe vednosti

Michael Polanyi je bil madžarsko-britanski kemik, fizik, ekonomist in filozof, član Royal Society. V prevedeni knjigi razdeljuje koncept tihe vednosti, ki ga prvič vpelje v delu Personal knowledge (1958). Tiha, implicitna vednost je nasprotje eksplicitni, formalizirani, diskurzivni vednosti. Temeljna ideja je, da vemo več, kot lahko povemo. Ta preprosta teza ima daljnosežne posledice za naravo

Raymond Wacks

Filozofija prava

Zelo kratek uvod

Filozofija prava raziskuje koncept prava in njegovo vlogo v družbi, analizira njegov pomen ter razmerje do univerzalnih vprašanj pravičnosti, pravic in moralnosti. Avtor se ukvarja tudi s pomenom pravosodnega sistema, ter prakso sodišč, odvetnikov in sodnikov. Pri tem razkrije zapleteno naravo filozofije prava in ponudi zanesljivi vodnik po njenih osrednjih vprašanjih. Knjiga predstavi vzpon teorije

Johann Gottlieb Fichte

Osnova celotnega vedoslovja

Fichtejevo Vedoslovje je ključno delo moderne filozofije, ki se umešča v eno od najpomembnejših vozlišč v razvoju zahodnega duha: na prelomnico med Kantom in Heglom. Objava Kantovih prvih dveh kritik je v nemškem prostoru vzbudila močno intelektualno vrenje. Poskusi ovržbe nove, »kritične« filozofije niso prihajali le s strani stare, »šolske« filozofije, pač pa je kriticizem

Ludwik Fleck

Nastanek in razvoj znanstvenega dejstva

Uvod v nauk o mišljenjskem slogu in mišljenjskem kolektivu

Nastanek in razvoj znanstvenega dejstva je Fleckova edina znanstvena monografija. Njena poglavitna teza je, da na nastanek in razvoj znanstvenega dejstva bistveno vplivajo družbeno-historične okoliščine, v katerih je bilo to dejstvo »odkrito«. Fleck na različnih primerih iz znanstvene zgodovine »zlasti na primeru odkritja sifilisa« dokazuje, da znanstvene raziskave in teorije ne nastajajo v idejnem vakuumu,

G. W. F. Hegel

Enciklopedija filozofskih znanosti – II. Filozofija narave

G. W. F. Hegel je eden največjih filozofov sploh. S svojim spekulativnim idealizmom je postavil zadnji veliki sistem, ki je tako po vsebini kakor po formi pustil globoke sledi v zgodovini in še vedno določa mišljenje na številnih področjih vednosti. Enciklopedija filozofskih znanosti prinaša sistematičen prikaz celotnega Heglovega sistema. Deli se na tri dele, in

Christophe Dejours, Emmanuel Renault, Jean-Philippe Deranty, Nicholas H. Smith

Vrnitev dela v kritični teoriji

Sebstvo, družba, politika

Knjiga Vrnitev dela v kritični teoriji. Sebstvo, družba, politika je skupinski projekt, ki vključuje različne tematske vidike in pristope z izrecnim namenom, da poda celovit filozofski pogled na delo. Tako marksistični na eni kakor normativistični obravnavi na drugi strani avtorji očitajo, da spregledata specifičnost dela kot pojava, ki v običajni biografiji zaseda velik del človekovega

Giuseppe Duso

Logika oblasti

Pojmovna zgodovina kot politična filozofija

V delu Logika oblasti. Pojmovna zgodovina kot politična filozofija je zbranih sedem razprav, ki se deloma ukvarjajo s pojmovno-zgodovinsko analizo posameznih političnih pojmov (civilna družba, demokracija, ustava, predstavljanje ipd.), predvsem pa tvorijo nekakšen metodološki in programski manifest padovanske šole za preučevanje političnih pojmov. Za to šolo je značilna teza, da so moderni politični pojmi usedlina

Piškotek	Trajanje	Opis
cookielawinfo-checkbox-analytics	11 months	This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics".
cookielawinfo-checkbox-functional	11 months	The cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional".
cookielawinfo-checkbox-necessary	11 months	This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary".
cookielawinfo-checkbox-others	11 months	This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other.
cookielawinfo-checkbox-performance	11 months	This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance".
viewed_cookie_policy	11 months	The cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data.