Družbena pogodba

Medtem ko Rousseaujeva Razprava o izvoru in temeljih neenakosti med ljudmi utira predvsem zgodovinopisno pot, Družbena pogodba težišče razpravljanja premesti na apriorno analizo pogojev zakonitega družbenega reda in oblasti. Uvodni stavek lahko beremo kot najkrajši možni povzetek celotne Razprave: “Človek se rodi svoboden, a vsepovsod je vkovan v verige.” Na podlagi te ugotovitve se avtorju odpirajo vprašanja, povezana z legitimnostjo obstoječe ureditve in z zamišljanjem možnih alternativ, ki bi preusmerile prihodnji družbeni razvoj. Najvidnejše mesto v Družbeni pogodbi zavzame pomen obče volje in Rousseau moralne posameznike v njej poziva, naj se odrečejo služenju zasebnim interesom in v svojih sodbah in ravnanjih dajo prednost občemu interesu, naj torej postanejo nosilci obče volje. Prav koncept obče volje in moralnega posameznika pa je tisti, ob katerem se interpretacije Rousseauja razhajajo in hkrati neprestano oživljajo zanimanje za besedilo ter pričajo o njegovi aktualnosti.