Enodimenzionalni človek

Enodimenzionalni človek je ena najpomembnejših knjig 60. let prejšnjega stoletja. Predstavlja radikalno kritiko sodobne industrijske družbe in tudi tedanjih komunističnih režimov. V njej najdemo analizo konformističnih trendov in novih oblik gospostva vladajočega razreda na področju politike, vsakdanjega življenja in v znanosti. Kljub tej kritiki in določenem pesimizmu, ki se nanaša na propad možnosti za nadaljevanje razrednega boja, pa iz nje veje tudi upanje v možnost preseganja enodimenzionalne teorije in prakse, v možnost svobodnejšega, pristnejšega življenja. Marcuse je v predstavitvi te knjige zapisal: »Knjiga obravnava nekatere temeljne težnje sodobne industrijske družbe, za katere se zdi, da predstavljajo novo stopnjo civilizacije. Te težnje so ogrozile način tistega mišljenja in vedenja, ki tradicionalni kulturi spodnaša temelje. Glavna značilnost tega novega načina mišljenja in vedenja je zatiranje vseh vrednot, stremljenj in idej, ki jih ni mogoče opredeliti v besedah delovanja in odnosov, ki jim pritrjujejo prevladujoče oblike racionalnosti.«

Herbert Marcuse je študiral filozofijo pri Martinu Heideggerju in razvil sintezo fenomenologije, eksistencializma in marksizma. Leta 1934 je emigriral v ZDA. Tu je postal eden izmed najbolj izpostavljenih intelektualcev, nenehno navzoč na protestih študentov in v medijih. Nenavadno je, kako je po nastopu neoliberalizma skorajda utonil v pozabo, zaradi česar ga je treba danes tako rekoč ponovno odkrivati.

MEDIJSKI ODZIVI
– Mladina, Bernard Nežmah, 12. 4. 2024
– Delo, Janez Markeš, 9. 7. 2024