Paulo Freire
Temeljna dela
Sebastian Rödl
Skupaj z medijskim uspehom nevroznanosti je samozavedanje v zadnjem obdobju postalo skoraj modna tema filozofije, ki pogosto zahteva, da je treba na podlagi novih odkritij o delovanju možganov povsem prenoviti naše moralne, pravne in politične predstave. V nasprotju s tem Rödl odpre analizo s sklicevanjem na Marxovo tezo o Feuerbachu, da je empirizem ključna ovira
Albert O. Hirschman
Odzivi na upadanje v podjetjih, organizacijah in državah
Izhod, glas in lojalnost je Albert O. Hirschman objavil leta 1970. Knjiga je sestavljena iz devetih esejev, ki postopoma razvijajo pojmovni par izhoda (exit) in glasu (voice). Hirschman razume izhod in glas kot dva poglavitna tipa reakcije na poslabšanje kvalitete neke storitve, organizacije, dobrine ipd. Izhod uporabimo takrat, ko neko izbiro preprosto opustimo. Kot potrošnik
Hans Blumenberg
Paradigma metafore bivanja
Knjiga Brodolom z gledalcem je ena najbolj znanih in popularnih Blumenbergovih študij in predstavlja šolski primer aplikacije njegove metode, ki ji sam pravi »metaforologija«. Prevod tega dela je še toliko bolj dobrodošel, saj vsebuje edino neposredno teoretsko predstavitev te originalne Blumenbergove metode: knjigi je namreč dodan dodatek z naslovom »Razgled na teorijo nepojmovnosti« (»Ausblick auf
Hannah Arendt
Knjiga O revoluciji predstavlja svojevrsten prispevek Hannah Arendt k teoriji nastanka države in njenih institucij in poskus premisleka tradicionalne teorije suverenosti ljudstva. Knjiga je nastala kot nasledek njenega proučevanja republikanizma in zahodne politične tradicije ter vprašanja, kaj ima tradicija zahodne politične filozofije opraviti s totalno vladavino (in še posebej marksistična ter revolucionarna tradicija). Če so
Eleanor Rosch, Evan Thompson, Francisco J. Varela
Kognitivna znanost in človeško izkustvo
Model »udejanjenja« oz. »utelešenja« mišljenja, ki ga v knjigi Utelešeni um predstavijo Varela (nevroznanstvenik), Thompson (filozof) in Rosch (psihologinja), lahko označimo za eno najbolj domiselnih teoretsko-pragmatičnih alternativ klasični kognitivni znanosti, ki je v zadnjih letih prerasla v uspešen in perspektiven raziskovalni program, znan pod imenom »4EA«. Za razliko od klasičnih pristopov, ki človeškega duha pojmujejo
Félix Guattari, Gilles Deleuze
Kapitalizem in shizofrenija
Knjiga Anti-Ojdip iz leta 1972 predstavlja prvi del velikega projekta francoskega filozofa Gillesa Deleuza in francoskega psihonalitika Felixa Guattarija z naslovom Kapitalizem in shizofrenija. Izhodišče Anti-Ojdipa je predvsem kritika Freudove psihoanalize, ki željo pojmuje kot manko, norost smatra kot odklon, ki ga je mogoče ozdraviti, in konstitucijo nezavednega izpeljuje iz družinske situacije, iz trikotnika mame,
40,00€
François Jacob
Zgodovina dednosti
Jacobova zgodovina biologije sledi razvoju znanosti o življenju od renesančnih legend do molekularne revolucije. Ponuja tako stvarne podatke o materialnih odkritjih kakor pretanjeno analizo razvoja pojmov, s katerimi operira biologija skozi stoletja. Jacobova posebnost je prav čut znanstvenika za težo pojmov, za konceptualne strukture, na katerih temelji vsa raziskovalna in miselna dejavnost znanosti. Zaradi Jacobove
Friedrich Wilhelm Joseph Schelling
Knjiga vsebuje prevode treh spisov nemškega filozofa Friedricha Wilhelma Josepha Schellinga. Prevedena dela so izbor najzgodnejših Schellingovih objav in ponujajo celovit pregled razvoja filozofove misli v njegovih prvih fazah (1794–1795). V spisu z naslovom »O možnosti forme filozofije nasploh« Schelling svoje ukvarjanje s Kantovo filozofijo prvič formulira v fichtejevskem pojmovnem okviru in razvije lastno razumevanje
Jean-Jacques Rousseau
Razprava, v kateri je Rousseau odgovarjal na vprašanje: “Kakšen je izvor neenakosti med ljudmi in ali jo upravičuje naravni zakon?,” je bila napisana leta 1753. Odgovor o viru zla, ki prežema domala vse segmente družbe, je zajet v sami ideji neenakosti. Neenakost je dvojna: naravna ali fizična ter moralna ali politična. Težave, ki tarejo človeštvo
Ludwig Wittgenstein
Zaradi »kritične« oziroma »terapevtske« zasnove svoje filozofije Wittgenstein ni niti metafizik, kot je to še bil Hegel, niti pesimist kot Schopenhauer, niti nietzschejevski nihilist. Wittgenstein ne živi ne v svetu udejanjenih ne razočaranih idej, temveč kvečjemu v svetu idej, ki jih je treba ponovno normalizirati. Vsa njegova zrela filozofija temelji na predpostavki, po kateri je
Will Kymlicka
Knjiga Sodobna politična filozofija. Uvod (2., razširjena izdaja, ki je prvič izšla l. 2002) je obsežna monografija, kritična osvetlitev najpomembnejših normativnih utemeljitev politične oblasti v anglo-ameriškem kulturnem prostoru v zadnjih tridesetih letih. Razen nekaj izjem (npr. Habermas in Arendt) v njej komaj kdaj naletimo na katerega izmed sodobnih evropskih kontinentalnih avtorjev. Avtor se namreč osredotoči
35,00€
William James
Študija človeške narave
William James (1842–1910) velja za enega najizvirnejših ameriških filozofov in psihologov, ki je dobršen del svoje strokovne kariere prebil na Harvardu in pomembno prispeval k nastanku ter uveljavitvi eksperimentalne psihologije in pragmatistične filozofije. Njegova literarna zapuščina obsega bogat in raznolik nabor del, med katerimi bi poleg Raznolikosti religioznega izkustva ter Pragmatizma in Volje do verovanja
Michel Foucault
Kurz na Collège de France, 1978–1979
Pod naslovom La naissance de la biopolitique sta založbi Seuil in Gallimard objavili seminar, ki ga je Michel Foucault vodil na College de France v študijskem letu 1978–1979. V predhodnem šolskem letu, v seriji predavanj, ki so pri istih založbah izšla pod naslovom Securité, territoire, population, je Foucault preučeval premike v modernem razumevanju političnega upravljanja.
Émile Durkheim
Kurz iz sociologije na Sorboni v letu 1902/03
Moralna vzgoja temelji na predavanjih, ki jih je Durkheim imel na Sorboni v letih 1902–1903. Knjiga je razdeljena na dva velika dela: »Elementi moralnosti« in »Kako pri otroku vzpostaviti elemente moralnosti«. V prvem delu se Durkheim loteva tako imenovane teoretične morale, v njem razloži temelje morale, iz katere sledijo načela sekularne morale, ki jih utemelji