Enciklopedija filozofskih znanosti – III. Filozofija duha

§ 382
Bistvo duha je zaradi tega formalno svoboda, absolutna negativnost pojma kot identiteta s seboj. Po tej formalni določitvi more duh abstrahirati od vsega zunanjega in svoje lastne zunanjosti, od svojega obstoja samega; prenesti more negacijo svoje individualne neposrednosti, neskončno bolečino, tj. v tej negativnosti se lahko afirmativno ohrani in je identičen za sebe. Ta možnost je njegova abstraktna zasebna občost v sebi.

—

G. W. F. Hegel je eden največjih filozofov sploh. S svojim spekulativnim idealizmom je postavil zadnji veliki sistem, ki je tako po vsebini kakor po formi pustil globoke sledi v zgodovini in še vedno določa mišljenje na številnih področjih vednosti.

Enciklopedija filozofskih znanosti prinaša sistematičen prikaz celotnega Heglovega sistema. Deli se na tri dele, in sicer logiko, filozofijo narave in filozofijo duha (namreč subjektivnega, objektivnega in absolutnega). Hegel jo je prvič izdal leta 1817, vendar jo je skozi predavateljsko dejavnost pozneje vseskozi popravljal in dopolnjeval. Tretja izdaja iz leta 1830 tvori zadnjo besedo Heglovega filozofskega razvoja in je bila tudi zgodovinsko najbolj učinkujoča.