Konec dela

Jeremy Rifkin, ekonomist, predsednik Fundation on Economic Trends v Washingtonu, je plodovit pisec svetovnih uspešnic. Podpisal je vsaj 15 knjig, od katerih so zadnje The Biotech Century (slov. prev.: Stoletje biotehnologije, Založba Krtina, 2001), The Age of Acess, The Hydrogen Economy, The European Dream in The End of Work prevedene v več kot ducat jezikov.

Med vsemi njegovimi knjigami je prav Konec dela verjetno njegova najbolj znamenita – tista, ki mu je prinesla prvorazredno svetovno slavo in tlakovala pot njegovemu današnjemu globalnemu vplivu. Knjiga, ki je bila objavljena sredi desetletja silovite ameriške ekonomske rasti in zarisovala družben ustroj, v katerem delo ne bo več podlaga družbene vezi, je zbudila veliko odmevov – tudi neugodne, kar priča o tem, da se je na provokativen način lotila pomembnega in do tedaj nezadostno premišljenega razvojnega vprašanja razvitih družb. V njih – tako se glasi Rifkinova teza – zaradi strukturnih tehnoloških sprememb, ki so gonilo ekonomske rasti, delovna mesta neogibno izginjajo, ne da bi imeli možnost »odvečno delovno silo prezaposliti v novih, delovno-intenzivnih sektorjih gospodarstva, ki so nastajali v preteklosti. Na kritike se je avtor odzval z daljšim predgovorom k drugi izdaji iz leta 2004, v katerem je tudi osvežil podatke, ki podpirajo njegovo tezo.