Ljubezen kot človeška svoboda

Knjiga Ljubezen kot človeška svoboda je izjemno drzno in sveže delo. Ponuja povsem nov in vseskozi presenetljiv pogled na vprašanje, ki se je po stoletju psihoanalize in spolno zaznamovanih emancipacijskih prizadevanj zdelo pojmovno izčrpano. Kottmanova inovacija je v tem, da v navezavi na Hegla ljubezen pojmuje kot področje, na katerem se misli in udejanja človeška svoboda. Ena od presenetljivih pridobitev takšnega obrata je, da spolne dominacije, patriarhata in spolne delitve dela ni treba obravnavati kot posledico zunanjih prisil, naj izhajajo iz ekonomske, politične ali biološke sfere, temveč jo treba prej razumeti kot način, kako si vsaj en del akterjev lahko misli ljubezensko razmerje kot lastno dejavnost. To Kottman imenuje transcendentalna razlaga spolne nadvlade. V tej perspektivi je treba tudi zgodovinske premene v pojmovanju ljubezni videti različne modele razumevanja človeške svobode in njenih omejitev, kar nam tedaj ponuja tudi drugačne poudarke za razlago sodobnih pojavov na področju spolnosti in tudi drugačne usmeritve v prizadevanjih za spolno emancipacijo.

Kottman posega po vrsti velikih literarnih primerov, od Orfeja in Evridike, Tristana in Izolde, Othella in Desdemone, ki jih prikaže v povsem nepričakovani in vedno prepričljivi luči, obenem pa ponuja izjemno produktivne miselne spodbude za to, kako misliti spolno razliko v sodobni družbi.

Paul A. Kottman (1970), profesor na New School of Social Research v New Yorku (ZDA), svetovno priznani strokovnjak za Shakespeara in Hegla, je eden od najbolj samosvojih ameriških filozofov. Med številnimi njegovimi knjigami omenimo samo Tragic Conditions in Shakespeare (2009) in The Insistence of Art (2017).