Človekova narava

Človekova narava (Human nature) predstavlja prvi del Hobbesove knjige Elementi naravnega in političnega prava iz leta 1640 in je kot rokopis krožila v javnosti in brez njegovega dovoljenja od približno leta 1650. Ker avtor sam ni nikoli pokazal zanimanja za avtorizirano izdajo Elementov, je prvo integralno izdajo uredil Ferdinand Tonnies leta 1889 na podlagi primerjalnih analiz obstoječih rokopisov.

V delu Človekova narava s pomočjo ideje naravnega stanja in pogodbenega prehoda v civilno stanje avtor prvič utemelji nastanek države (kasneje to v bolj izdelani obliki ponovi še v De Cive in v Leviathanu). Toda še bolj kot po hipotezi naravnega stanja je ta Hobbesova razpravica pomembna zaradi njene teorije človeka, ki je sam Hobbes v nekaterih pogledih kasneje ne bo več presegel, in tudi zaradi obravnave nekaterih vprašanj >prve filozofije>, kjer se Hobbes s svojimi izvirnimi odgovori enakopravno postavlja ob bok drugim velikim mislecem 17. stoletja – kar so mu pogosto odrekli in ga skušali razumeti kot zgolj političnega filozofa.

Prevod Človekove narave je s spremno študijo dopolnil prevajalec in urednik knjige Igor Pribac, ki je delu dodal še krajši, a izčrpen pregled avtorjevega življenja.