Dialektika formalizacije

Vprašanje, ki ga želi raziskati, izhaja iz ugotovitve, da sodobne diskurze oblikujejo novi, nemalokrat apokaliptični označevalci krize, ki rišejo dramatično sliko našega sveta. Svet je danes razdeljen na čas pred in po globalni pandemiji; je potencialno prizorišče nove svetovne vojne; je ujet v proces morebitne popolne digitalizacije; je nosilec planetarne ekološke krize itn. Zdi se, da se svetu dogajajo radikalne stvari, stvari, ki označujejo konec starega in začetek nečesa nedoumljivo novega. Vendar nas sklicevanje na dramatične začetke in konce ne more obvarovati pred vprašanjem: So nove stvari dejansko nove ali gre le za ideološke vpise, ki morda z označevanjem nečesa za novo ohranjajo status quo in preprečujejo dejanski izbruh novega? Knjiga tovrstnega vprašanja in problematike sprememb ne raziskuje v polju politične teorije sprememb, temveč teorijo sprememb uvaja v epistemološko polje, z namenom analize pojma spremembe kot epistemološkega problema. Tu nastopi oznaka »dialektike formalizacije«, ki jo je uvedel francoski filozof Alain Badiou. Čeprav tega označevalca ni nikoli natančno definiral, se v besedilu razvije v epistemološki koncept, ki prek analize Badioujeve ontologije, fenomenologije in doktrine resnic razkriva racionalno-materialistične mehanizme udejanjanja forme – dobesedno dialektike forma-realizacije – v svetu. Ključni poudarek knjige je, da epistemologija radikalne spremembe zahteva svojevrstno bit, pojavljanje in subjekt, ki proizvajajo redke, skromne, a nič manj radikalne spremembe.

Magdalena Germek je iz filozofije doktorirala na Podiplomski šoli ZRC SAZU v Ljubljani, kjer predava predmet Vizualna epistemologija. Deluje tudi znotraj skupine na raziskovalnem programu Vizualna pismenost ALUO UL. Objavlja v domačih in tujih strokovnih in znanstvenih revijah. Pričujoča knjiga je njena prva znanstvena monografija.