Družbena pogodba; Razprava o izvoru in temeljih neenakosti med ljudmi

Naslov izvirnika: Du Contrat social, ou Principes du droit politique; Discours sur l’origine et les fondements de l’inégalité parmi les hommes
Prevedla:
Maks Veselko ml.; Tatjana Jurkovič
Uredil:
Marjan Šimenc
Zbirka:
Področja: ,

Cena:

Original price was: 20,00€.Current price is: 16,00€.

Razprava, v kateri je Rousseau odgovarjal na vprašanje: “Kakšen je izvor neenakosti med ljudmi in ali jo upravičuje naravni zakon?,” je bila napisana leta 1753. Odgovor o viru zla, ki prežema domala vse segmente družbe, je zajet v sami ideji neenakosti. Neenakost je dvojna: naravna ali fizična ter moralna ali politična. Težave, ki tarejo človeštvo pa so po Rousseauju povezane z razkorakom med obema vrstama neenakosti. Prvi del razprave se tako loteva opredelitve človeka v naravnem stanju, v drugem delu pa sledimo procesu, v katerem človeški rod izstopi iz naravnega stanja, izgubi enakost, se povzdigne do jezika in zaide v pogubne pasti samoljubja. In sklep?
Za človeka ni ne poti nazaj, ne poti naprej in ambivalentna sprememba, ki je iz živali naredila človeka in iz človeka pošast, je istočasno edina alternativa, edini izhod iz stanja ko “otrok ukazuje starcu, bebec vodi modrega in je peščica ljudi do grla sita vseh odvečnih stvari, medtem ko sestradana množica pogreša najnujnejše.”

Medtem ko Rousseaujeva Razprava o izvoru in temeljih neenakosti med ljudmi utira predvsem zgodovinopisno pot, Družbena pogodba težišče razpravljanja premesti na apriorno analizo pogojev zakonitega družbenega reda in oblasti. Uvodni stavek lahko beremo kot najkrajši možni povzetek celotne Razprave: “Človek se rodi svoboden, a vsepovsod je vkovan v verige.” Na podlagi te ugotovitve se avtorju odpirajo vprašanja, povezana z legitimnostjo obstoječe ureditve in z zamišljanjem možnih alternativ, ki bi preusmerile prihodnji družbeni razvoj. Najvidnejše mesto v Družbeni pogodbi zavzame pomen obče volje in Rousseau moralne posameznike v njej poziva, naj se odrečejo služenju zasebnim interesom in v svojih sodbah in ravnanjih dajo prednost občemu interesu, naj torej postanejo nosilci obče volje. Prav koncept obče volje in moralnega posameznika pa je tisti, ob katerem se interpretacije Rousseauja razhajajo in hkrati neprestano oživljajo zanimanje za besedilo ter pričajo o njegovi aktualnosti.

Obe razprodani knjigi smo združili v eno, dopolnjeno in popravljeno izdajo.

TD 73
ISBN: 978-961-260-099-0
Ljubljana,
, 253 str.

Nakupovalna košarica

0
image/svg+xml

No products in the cart.

Continue Shopping