Raznolikost religioznega izkustva

William James (1842–1910) velja za enega najizvirnejših ameriških filozofov in psihologov, ki je dobršen del svoje strokovne kariere prebil na Harvardu in pomembno prispeval k nastanku ter uveljavitvi eksperimentalne psihologije in pragmatistične filozofije. Njegova literarna zapuščina obsega bogat in raznolik nabor del, med katerimi bi poleg Raznolikosti religioznega izkustva ter Pragmatizma in Volje do verovanja (Krtina, 2002) veljalo omeniti zlasti The Principles of Psychology (1890), A Pluralistic Universe (1909) in Essays in Radical Empiricism (1912).
James se je v svoji plodoviti raziskovalni karieri na izjemno pronicljiv način loteval temeljnih metafizičnih, epistemoloških in psiholoških vprašanj, spodbujal h konstruktivnemu dialogu med humanistiko in naravoslovnimi znanostmi ter postavil teoretske temelje pragmatizmu. Pričujoče delo je v knjižno obliko prirejen sklop predavanj, ki jih je James imel v Glasgowu med letoma 1901 in 1902 in katerih glavni cilj je natančna filozofska in psihološka analiza religioznega doživljanja. Kot zaprisežen empirist je bil James prepričan, da nas lahko konkretni primeri naučijo veliko več kot puste abstrakcije, zato v delu mrgoli tradicionalnih in sodobnih prvo- in tretjeosebnih opisov religioznih izkustev in njihovih vplivov na posameznikovo življenje. Avtor z nadrobnimi fenomenološkimi in psihološkimi analizami pred bralcem razgrinja bogato paleto religioznega doživljanja in ob tem kritično pretresa, kakšna sta njena narava in izvor, v kakšnem odnosu je z našo običajno doživljajsko domeno, kako bi jo bilo mogoče vpeti v bolj tradicionalne filozofske sheme in ali nam lahko pove karkoli novega o svetu in nas samih.