Razprava o izvoru in temeljih neenakosti med ljudmi

Razprava, v kateri je Rousseau odgovarjal na vprašanje: “Kakšen je izvor neenakosti med ljudmi in ali jo upravičuje naravni zakon?,” je bila napisana leta 1753. Odgovor o viru zla, ki prežema domala vse segmente družbe, je zajet v sami ideji neenakosti. Neenakost je dvojna: naravna ali fizična ter moralna ali politična. Težave, ki tarejo človeštvo pa so po Rousseauju povezane z razkorakom med obema vrstama neenakosti. Prvi del razprave se tako loteva opredelitve človeka v naravnem stanju, v drugem delu pa sledimo procesu, v katerem človeški rod izstopi iz naravnega stanja, izgubi enakost, se povzdigne do jezika in zaide v pogubne pasti samoljubja. In sklep?
Za človeka ni ne poti nazaj, ne poti naprej in ambivalentna sprememba, ki je iz živali naredila človeka in iz človeka pošast, je istočasno edina alternativa, edini izhod iz stanja ko “otrok ukazuje starcu, bebec vodi modrega in je peščica ljudi do grla sita vseh odvečnih stvari, medtem ko sestradana množica pogreša najnujnejše.”