Strasti in interesi

V delu Strasti in interesi avtor obravnava “politične argumente za kapitalizem pred njegovim zmagoslavljem” in na podlagi preučevanja politično-moralnega diskurza v obdobju od 16. do 18. stoletja postavi tezo, ki bi jo lahko razumeli kot alternativno tezi Maxa Webra glede ideoloških pogojev za nastanek kapitalizma. Medtem ko vidi Weber med srednjeveško religioznostjo in modernim duhom kapitalizma prelom, ki mu je v osnovi botrovala reformacija s pojmom posvetne askeze, Hirschman zagovarja stališče, da je bil razvoj veliko bolj endogen in postopen. Kot argument obravnava način, kako se je s pojmovanjem pridobitništva kot strasti z izrazito pejorativnim moralnim prizvokom preoblikovalo v sledenje lastnim interesom, ki družbi zagotavlja mir in blagostanje. Hirschmanova teza se v grobem glasi: kapitalizem so sodobniki njegovega nastanka ideološko utemeljevali predvsem kot sredstvo za družbeno stabilnost, za omejevanje strasti in predvidljivosti obnašanja.