Vednost o nevednosti

Šolstvo se je v času pandemije covida-19 znašlo v popolnoma novem položaju. Pa ne zato, ker v dotedanji zgodovini še ne bi bilo pandemij različnih nalezljivih bolezni, temveč zaradi odziva oblasti na pandemijo: zapiranja šol in, kjer je bilo mogoče, uvajanja nadomestnega izobraževanja na daljavo. To je bilo odvisno od sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije, ki pa ni bila dostopna vsem niti v razvitih državah, kaj šele v revnih. Tako je pandemija razkrila dotlej manj vidne, a že pred njenim izbruhom obstoječe neenakosti v družbi, obenem pa so ti ukrepi to neenakost in z njo povečano družbeno nepravičnost na globalni in lokalni ravni še povečali. Besedilo te knjige je nastalo kot poskus sprotne refleksije dogajanja povezanega s pandemijo in šolo, pri čemer je več pozornosti namenjeno dogajanju v prvih dveh letih pandemije. Dogajanje v šolstvu je kritično obravnavano v širšem kontekstu, ki po eni strani vključuje odnos med politiko in stroko (medicinsko in pedagoško), etične dileme glede sprejemanja odločitev, povezanih z ukrepi za preprečevanje širjenja okužb ter vprašanja moralne in pravne odgovornosti tistih, ki so predlagali ali sprejemali ukrepe, ki so močno posegli v običajno delovanje družbe in v način življenja ljudi.

Zdenko Kodelja je bil do upokojitve leta 2024 raziskovalec in vodja Centra za filozofijo vzgoje na Pedagoškem inštitutu. V okviru domačih in mednarodnih projektov se raziskovalno ukvarja predvsem z vprašanji filozofije vzgoje. O tej problematiki je objavil več knjig in številne razprave in članke, ki so bili objavljeni v uglednih domačih in tujih publikacijah. Pri naši založbi sta izšli dve njegovi knjige: Objekt vzgoje (1995) in O pravičnosti v izobraževanju (2006).