Filozofija

Hannah Arendt

O revoluciji

Knjiga O revoluciji predstavlja svojevrsten prispevek Hannah Arendt k teoriji nastanka države in njenih institucij in poskus premisleka tradicionalne teorije suverenosti ljudstva. Knjiga je nastala kot nasledek njenega proučevanja republikanizma in zahodne politične tradicije ter vprašanja, kaj ima tradicija zahodne politične filozofije opraviti s totalno vladavino (in še posebej marksistična ter revolucionarna tradicija). Če so

Eleanor Rosch, Evan Thompson, Francisco J. Varela

Utelešeni um

Kognitivna znanost in človeško izkustvo

Model »udejanjenja« oz. »utelešenja« mišljenja, ki ga v knjigi Utelešeni um predstavijo Varela (nevroznanstvenik), Thompson (filozof) in Rosch (psihologinja), lahko označimo za eno najbolj domiselnih teoretsko-pragmatičnih alternativ klasični kognitivni znanosti, ki je v zadnjih letih prerasla v uspešen in perspektiven raziskovalni program, znan pod imenom »4EA«. Za razliko od klasičnih pristopov, ki človeškega duha pojmujejo

Félix Guattari, Gilles Deleuze

Anti-Ojdip – ZADNJI IZVODI

Kapitalizem in shizofrenija

Knjiga Anti-Ojdip iz leta 1972 predstavlja prvi del velikega projekta francoskega filozofa Gillesa Deleuza in francoskega psihonalitika Felixa Guattarija z naslovom Kapitalizem in shizofrenija. Izhodišče Anti-Ojdipa je predvsem kritika Freudove psihoanalize, ki željo pojmuje kot manko, norost smatra kot odklon, ki ga je mogoče ozdraviti, in konstitucijo nezavednega izpeljuje iz družinske situacije, iz trikotnika mame,

40,00€

Friedrich Wilhelm Joseph Schelling

Zgodnji spisi

Knjiga vsebuje prevode treh spisov nemškega filozofa Friedricha Wilhelma Josepha Schellinga. Prevedena dela so izbor najzgodnejših Schellingovih objav in ponujajo celovit pregled razvoja filozofove misli v njegovih prvih fazah (1794–1795). V spisu z naslovom »O možnosti forme filozofije nasploh« Schelling svoje ukvarjanje s Kantovo filozofijo prvič formulira v fichtejevskem pojmovnem okviru in razvije lastno razumevanje

Jean-Jacques Rousseau

Družbena pogodba; Razprava o izvoru in temeljih neenakosti med ljudmi

Razprava, v kateri je Rousseau odgovarjal na vprašanje: “Kakšen je izvor neenakosti med ljudmi in ali jo upravičuje naravni zakon?,” je bila napisana leta 1753. Odgovor o viru zla, ki prežema domala vse segmente družbe, je zajet v sami ideji neenakosti. Neenakost je dvojna: naravna ali fizična ter moralna ali politična. Težave, ki tarejo človeštvo

Hannah Arendt

Vita Activa – RAZPRODANO

Čeprav se Hannah Arendt ni ukvarjala zgolj z vprašanji politike in političnega, jo je mogoče uvrstiti predvsem med politične mislece in to med najmarkantnejše mislece dvajsetega stoletja. Politiko razume kot razmerje, od katerega je odvisno življenje vsakega posameznika v tem svetu. Takšen interes za politiko je po njenem mnenju ne le legitimno početje, temveč tudi

Ludwig Wittgenstein

Modra in Rjava knjiga

Zaradi »kritične« oziroma »terapevtske« zasnove svoje filozofije Wittgenstein ni niti metafizik, kot je to še bil Hegel, niti pesimist kot Schopenhauer, niti nietzschejevski nihilist. Wittgenstein ne živi ne v svetu udejanjenih ne razočaranih idej, temveč kvečjemu v svetu idej, ki jih je treba ponovno normalizirati. Vsa njegova zrela filozofija temelji na predpostavki, po kateri je

Martin Jay

Adorno

Če se danes ozremo nazaj in pogledamo, kaj je bilo najbolj prodornega in hkrati najbolj aktualnega v kritični teoriji družbe, gotovo še posebej izstopa ime Theodorja W. Adorna, ki ga od ostalih predstavnikov te šole loči neka nepopustljivost, ki mu ni dovoljevala dajanja preprostih enoznačnih odgovorov. Adornov esejističen, težko ujemljiv način mišljenja predstavlja glavno oviro

8,00€

Will Kymlicka

Sodobna politična filozofija. Uvod – ZADNJI IZVODI

Knjiga Sodobna politična filozofija. Uvod (2., razširjena izdaja, ki je prvič izšla l. 2002) je obsežna monografija, kritična osvetlitev najpomembnejših normativnih utemeljitev politične oblasti v anglo-ameriškem kulturnem prostoru v zadnjih tridesetih letih. Razen nekaj izjem (npr. Habermas in Arendt) v njej komaj kdaj naletimo na katerega izmed sodobnih evropskih kontinentalnih avtorjev. Avtor se namreč osredotoči

35,00€

Michel Foucault

Rojstvo biopolitike

Kurz na Collège de France, 1978–1979

Pod naslovom La naissance de la biopolitique sta založbi Seuil in Gallimard objavili seminar, ki ga je Michel Foucault vodil na College de France v študijskem letu 1978–1979. V predhodnem šolskem letu, v seriji predavanj, ki so pri istih založbah izšla pod naslovom Securité, territoire, population, je Foucault preučeval premike v modernem razumevanju političnega upravljanja.

Roland Barthes

Mitologije – RAZPRODANO

Mitologije Rolanda Barthesa veljajo za rojstno mesto oziroma glavnega predhodnika danes popularnih in tudi v znanstvenem smislu relevantnih »kulturnih študij« in so ena najpomembnejših in najbolj priljubljenih del francoskega strukturalizma. Delijo se na dva dela. Prvi del sestavlja 53 kratkih zapisov, ki jih je Barthes med leti 1954 in 1956 redno objavljal v časopisu Les

0,00€

Thomas Bauer

Kultura dvoumnosti

Drugačna zgodovina islama

Thomas Bauer je profesor arabske književnosti na Inštitutu za arabistiko in islamske vede (Institut für Arabistik und Islamwissenschaft) Univerze v Münstru v Nemčiji. Velja za pionirskega raziskovalca na področju arabske poezije (predvsem poznega klasičnega obdobja, tj. od 12. do 19. stoletja) in enega vodilnih strokovnjakov za kulturno zgodovino islama. Leta 2013 je za svoje znanstvene

Ludwig Wittgenstein

Filozofske raziskave – ZADNJI IZVODI

Filozofske raziskave so druga osrednja Wittgensteinova knjiga, njegovo pozno delo, objavljeno šele po njegovi smrti, katerega slava celo presegla zgodnji Traktat. Po Heideggerjevi Biti in času gre verjetno za najbolj brano, interpretirano in vplivno filozofsko delo 20. stoletja. V predgovoru Logično-filozofskega traktata je Wittgenstein zatrdil, da so s tem delom vsi bistveni filozofski problemi rešeni.

30,00€

G. W. F. Hegel

Oris filozofije pravice

Oris filozofije pravice (Grundlinien der Philosophie des Rechts) sodi med temeljna dela praktične filozofije nasploh in politične filozofije posebej. V njem je Hegel podal sistematično pojmovanje pravice, razumljene kot »obstoj svobode«, in prikazal pogoje – formalne, moralne in nravne –, ki morajo biti izpolnjeni, da bi »svobodna volja« udejanila svojo svobodo. Vsebinsko deluje kot kritika

John Keane

Despotizem in demokracija

Civilna družba od zgodnje moderne do poznega socializma

Eseji v knjigi obravnavajo nekatere osrednje teme demokratične misli od osemnajstega stoletja dalje. Trezno preučujejo nevarnosti, s katerimi se soočajo demokratične institucije Evrope devetdesetih let in predlagajo nov način razmišljanja o tem, kako zagotoviti preživetje in prihodnjo rast demokracije. Dvajseto stoletje se od ostalih razlikuje po tem, da skoraj vse vlade, stranke in gibanja poudarjajo,