Filozofija

Ludwig Wittgenstein

Modra in Rjava knjiga

Zaradi »kritične« oziroma »terapevtske« zasnove svoje filozofije Wittgenstein ni niti metafizik, kot je to še bil Hegel, niti pesimist kot Schopenhauer, niti nietzschejevski nihilist. Wittgenstein ne živi ne v svetu udejanjenih ne razočaranih idej, temveč kvečjemu v svetu idej, ki jih je treba ponovno normalizirati. Vsa njegova zrela filozofija temelji na predpostavki, po kateri je

Martin Jay

Adorno

Če se danes ozremo nazaj in pogledamo, kaj je bilo najbolj prodornega in hkrati najbolj aktualnega v kritični teoriji družbe, gotovo še posebej izstopa ime Theodorja W. Adorna, ki ga od ostalih predstavnikov te šole loči neka nepopustljivost, ki mu ni dovoljevala dajanja preprostih enoznačnih odgovorov. Adornov esejističen, težko ujemljiv način mišljenja predstavlja glavno oviro

8,00€

Will Kymlicka

Sodobna politična filozofija. Uvod – ZADNJI IZVODI

Knjiga Sodobna politična filozofija. Uvod (2., razširjena izdaja, ki je prvič izšla l. 2002) je obsežna monografija, kritična osvetlitev najpomembnejših normativnih utemeljitev politične oblasti v anglo-ameriškem kulturnem prostoru v zadnjih tridesetih letih. Razen nekaj izjem (npr. Habermas in Arendt) v njej komaj kdaj naletimo na katerega izmed sodobnih evropskih kontinentalnih avtorjev. Avtor se namreč osredotoči

35,00€

Michel Foucault

Rojstvo biopolitike

Kurz na Collège de France, 1978–1979

Pod naslovom La naissance de la biopolitique sta založbi Seuil in Gallimard objavili seminar, ki ga je Michel Foucault vodil na College de France v študijskem letu 1978–1979. V predhodnem šolskem letu, v seriji predavanj, ki so pri istih založbah izšla pod naslovom Securité, territoire, population, je Foucault preučeval premike v modernem razumevanju političnega upravljanja.

Roland Barthes

Mitologije – RAZPRODANO

Mitologije Rolanda Barthesa veljajo za rojstno mesto oziroma glavnega predhodnika danes popularnih in tudi v znanstvenem smislu relevantnih »kulturnih študij« in so ena najpomembnejših in najbolj priljubljenih del francoskega strukturalizma. Delijo se na dva dela. Prvi del sestavlja 53 kratkih zapisov, ki jih je Barthes med leti 1954 in 1956 redno objavljal v časopisu Les

0,00€

Thomas Bauer

Kultura dvoumnosti

Drugačna zgodovina islama

Thomas Bauer je profesor arabske književnosti na Inštitutu za arabistiko in islamske vede (Institut für Arabistik und Islamwissenschaft) Univerze v Münstru v Nemčiji. Velja za pionirskega raziskovalca na področju arabske poezije (predvsem poznega klasičnega obdobja, tj. od 12. do 19. stoletja) in enega vodilnih strokovnjakov za kulturno zgodovino islama. Leta 2013 je za svoje znanstvene

Ludwig Wittgenstein

Filozofske raziskave – RAZPRODANO

Filozofske raziskave so druga osrednja Wittgensteinova knjiga, njegovo pozno delo, objavljeno šele po njegovi smrti, katerega slava celo presegla zgodnji Traktat. Po Heideggerjevi Biti in času gre verjetno za najbolj brano, interpretirano in vplivno filozofsko delo 20. stoletja. V predgovoru Logično-filozofskega traktata je Wittgenstein zatrdil, da so s tem delom vsi bistveni filozofski problemi rešeni.

G. W. F. Hegel

Oris filozofije pravice

Oris filozofije pravice (Grundlinien der Philosophie des Rechts) sodi med temeljna dela praktične filozofije nasploh in politične filozofije posebej. V njem je Hegel podal sistematično pojmovanje pravice, razumljene kot »obstoj svobode«, in prikazal pogoje – formalne, moralne in nravne –, ki morajo biti izpolnjeni, da bi »svobodna volja« udejanila svojo svobodo. Vsebinsko deluje kot kritika

John Keane

Despotizem in demokracija

Civilna družba od zgodnje moderne do poznega socializma

Eseji v knjigi obravnavajo nekatere osrednje teme demokratične misli od osemnajstega stoletja dalje. Trezno preučujejo nevarnosti, s katerimi se soočajo demokratične institucije Evrope devetdesetih let in predlagajo nov način razmišljanja o tem, kako zagotoviti preživetje in prihodnjo rast demokracije. Dvajseto stoletje se od ostalih razlikuje po tem, da skoraj vse vlade, stranke in gibanja poudarjajo,

8,00€

Jeremy Bentham

Fragment o vladavini

Jeremy Bentham se je rodil leta 1748 v Londonu kot sin advoÂkata, kar je odločilno zaznamovalo njegovo kariero. Čeprav je pri enaindvajsetih letih opravil pravosodni izpit, advokatskega poklica ni opravljal, saj ga je kmalu bolj od fines angleškega pravÂnega reda začelo zanimati tisto, kar je sam imenoval »mednarodno« pravo. Besedo »international« je namreč skoval prav

Hannah Arendt

O nasilju

V svoji knjigi O nasilju je Hannah Arendt enačbo »oblast je nasilje« postavila pod vprašaj. V uvodu v knjigo je izpostavila, da je tekst napisala spričo študentskega revolta konec šestdesetih let prejšnjega stoletja in se v razpravo spustila predvsem zato, ker je v zvezi z analizo in pojmom nasilja obstajala »nepopisna zmešnjava«. Obenem je zaznala

Gilles Deleuze

Logika smisla

Z Logiko smisla (1969) je eden velikih francoskih filozofov 20. stoletja, Gilles Deleuze, zaokrožil svoj dotedanji filozofski razvoj in ga postavil pod oznako strukturalizma. Logika smisla je veličastna himna strukturi, čisti razliki, dogodku in smislu, ki se začenja z idejo sprevrnitve platonizma in enkratno analizo Carrollove Alice v čudežni deželi. V tej logiki je uglašenih

Daniel C. Dennett

Pojasnjena zavest

Daniel C. Dennett je sodobni ameriški filozof in kognitivni znanstvenik, ki se ukvarja predvsem z vprašanji filozofije duha, filozofije kognitivnih znanosti, filozofije biologije in filozofije religije. Je dolgoletni direktor Centra za kognitivno znanost na Univerzi Tufts (od leta 1985), kjer tudi predava filozofijo. Njegova prva knjiga, s pomenljivim naslovom Content and Consciousness (1969), se ukvarja

Isaiah Berlin

Izvori romantike

Knjiga Izvori romantike je zbirka Berlinovih predavanj, slavnih Mellon Lectures, ki jih je izvajal v Washingtonu leta 1965, potem pa jih je prenašal celo radio BBC. Berlin pravi, da je romantika sprožila velikansko zgodovinsko enkratno in neprimerljivo revolucijo v pogledu, ki ga ima človeštvo samo nase. Njegova teza je, da gre za »največji posamezni premik

Gilles Deleuze

Spinoza. Praktična filozofija

Gilles Deleuze je po obsegu drobno delo izdal kot svojo drugo monografijo o Spinozi po tem, ko je o tem avtorju napisal obsežno doktorsko disertacijo in jo, prirejeno, izdal v knjižni obliki (Spinoza ou le probleme de l’expression). V svojih kasnejših intervjujih je izid druge monografije o tem klasičnem avtorju zgodovine filozofije pojasnil z nezadovoljstvom,

Piškotek	Trajanje	Opis
cookielawinfo-checkbox-analytics	11 months	This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics".
cookielawinfo-checkbox-functional	11 months	The cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional".
cookielawinfo-checkbox-necessary	11 months	This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary".
cookielawinfo-checkbox-others	11 months	This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other.
cookielawinfo-checkbox-performance	11 months	This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance".
viewed_cookie_policy	11 months	The cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data.