Filozofija

Edward Craig
Zelo kratek uvod
Edward Craig dokazuje, da filozofija ni dejavnost z drugega planeta: njeno odkrivanje je v resnici le razširitev in poglobitev tega, kar večina med nami tako že počne. Pokaže, da filozofija ni zgolj intelektualna zabava: misleci, kakršni so Platon, budistični pisci, Descartes, Hobbes, Hume, Hegel, Darwin, Mill in de Beauvoirjeva, so se odzivali na resnične potrebe
Izvirna cena je bila: 12,00€.Trenutna cena je: 9,60€.
Jean-Jacques Rousseau
… ali načela političnega prava
Medtem ko Rousseaujeva Razprava o izvoru in temeljih neenakosti med ljudmi utira predvsem zgodovinopisno pot, Družbena pogodba težišče razpravljanja premesti na apriorno analizo pogojev zakonitega družbenega reda in oblasti. Uvodni stavek lahko beremo kot najkrajši možni povzetek celotne Razprave: “Človek se rodi svoboden, a vsepovsod je vkovan v verige.” Na podlagi te ugotovitve se avtorju
Platon
Večina pručevalcev Platona postavlja Fileba med zadnje dialoge, v kasnejšo, zrelo fazo njegovega ustvarjanja, ki sega v leto 350 in po njem. V njem se Sokrat in sogovorci pogovarjajo o dobrem življenju posameznika, neodvisno od njegove družbene vpletenosti, dotikajo se etičnih in hkrati ontoloških tem. Platon v njem napada Fileba in njegovo stališče o istovetnosti
8,00
Saul A. Kripke
Saul Kripke (1940) je diplomiral na Harvardu, večino akademske kariere pa je bil profesor na univerzi v Princetonu. Kripke je skupaj z nekaterimi skandinavskimi logiki najzaslužnejši za razcvet modalne logike in semantike, Imenovanje in nujnost pa ostaja njegovo najpomembnejše in najbolj citirano delo. V knjigi so zbrana tri predavanja, ki jih je Kripke imel januarja
8,00
Moses I. Finley
Finley kot zgodovinar je vsaj del svojega historiografskega kreda izrazil z Nietzschejevo pomočjo. Z njim se je strinjal, da se to, kar on imenuje “monumentalna zgodovina”, lahko hitro spremeni v “mitski izmislek” in da, če v preučevanju preteklosti ne uporabimo “antikvarne” in “kritične metode”, oškodujemo preteklost in na ta način dovolimo, da zgodovina uniči in
8,00
Jean-Jacques Rousseau
Rousseaujev esej je nastal leta 1761. Njegovo stališče, da rojstvo govora dolgujemo želji in ne fizični potrebi, in da so čustva tista, ki so iz ljudi iztrgala prve glasove in melodijo, se vključuje v tedanje razprave o nasprotjih med govorico in pisavo, melodijo in harmonijo in nenazadnje med risbo in barvo. V skladu z razsvetljenskim
8,00
Terry Eagleton
Zelo kratek uvod
Vprašanje po smislu življenja je moč jemati bodisi kot temeljno filozofsko vprašanje bodisi kot nesmisel. Terry Eagleton, eden bolj uveljavljenih literarnih teoretikov in trenutno profesor na Univerzi Lancaster (VB), svoje delo zastavi z izčrpno analizo samega pojma smisla. Ob premisleku o kulturno-zgodovinskem pomenu vprašanja smisla za človeško življenje pretresa konkretne religiozne, filozofske in kulturne odgovore
8,00
Samir Okasha
Zelo kratek uvod
Samir Okasha predava filozofijo na Univerzi v Yorku. Objavil je številne članke v filozofskih revijah, zlasti s področja filozofije znanosti, filozofije biologije in spoznavne teorije. Knjiga se ukvarja z zelo splošnim in obenem najbolje temeljnim vprašanjem teorije znanosti: Kaj je znanost? V analizi to vprašanje razpade na niz podvprašanj: Ali obstaja kakšna bistvena razlika med
8,00
Jonathan Culler
Zelo kratek uvod
Jonathan Culler je profesor angleščine in primerjalne književnosti na Univerzi Cornell. Je eden najbolj vplivnih literarnih kritikov Severne Amerike, pa tudi avtor, ki je v ameriški teoretski prostor vpeljal sodobna francoska miselna gibanja, od strukturalizma naprej. Knjiga obravnava vprašanja, kot so: Kaj je literarna teorija? Kakšen je odnos med literaturo in kulturo? Kaj je literatura
8,00
Thomas S. Kuhn
Avtor uvede v teorijo znanosti nov pojem znanstvene paradigme, tj. kompleksa vodilne teorije, raziskovalnih metod, filozofskih utemeljitev in vzorčnih uporab teorije. V njenem okviru poteka tako raziskovanje kot tudi tolmačenje realnosti, izbira relevantnih primerov, opis dejstev in proces učenja znotraj znanstvene skupnosti. Razvoj znanosti poteka skozi različne “revolucionarne” prelome, v katerih se ruši nekdanja paradigma
8,00
David Miller
Zelo kratek uvod
V knjigi Politična filozofija. Zelo kratek uvod se avtor loti šestih velikih vprašanj politične filozofije: oblasti, demokracije, svobode, pravičnosti, feminizma in multikulturalizma ter odnosa države in globalne pravičnosti. Pri tem mu ob tematskem pristopu k vprašanju, kako najbolje urediti naše skupno življenje v državi, naše politične institucije in družbene prakse, uspe zgraditi most med grškimi

Nakupovalna košarica

0
image/svg+xml

Košarica je prazna :(

Continue Shopping