Imenovanje in nujnost

Saul Kripke (1940) je diplomiral na Harvardu, večino akademske kariere pa je bil profesor na univerzi v Princetonu. Kripke je skupaj z nekaterimi skandinavskimi logiki najzaslužnejši za razcvet modalne logike in semantike, Imenovanje in nujnost pa ostaja njegovo najpomembnejše in najbolj citirano delo.

V knjigi so zbrana tri predavanja, ki jih je Kripke imel januarja 1970 na univerzi v Princetonu. Gre za prepis ustnih predavanj, opremljen z opombami.
Glavna posebnost tega dela je, da hkrati zaznamuje vrh in iztek zlate dobe filozofije jezika in napoveduje novo obdobje analitične metafizike. Delo vsebuje več plasti, ena od njih je teorija imen, ukvarja se z naravo nujnosti, pojmom možnega sveta, esencializmu, naravnih vrstah, znanstvenem realizmu, problemu razmerja med fizičnim in psihičnim, o vlogi intuicij v filozofskem razmišljanju idr., najbolj znan pa je po svoji teoriji “strogega označevalca”.