Despotizem in demokracija

Eseji v knjigi obravnavajo nekatere osrednje teme demokratične misli od osemnajstega stoletja dalje. Trezno preučujejo nevarnosti, s katerimi se soočajo demokratične institucije Evrope devetdesetih let in predlagajo nov način razmišljanja o tem, kako zagotoviti preživetje in prihodnjo rast demokracije.
Dvajseto stoletje se od ostalih razlikuje po tem, da skoraj vse vlade, stranke in gibanja poudarjajo, da se zavzemajo za resnično demokracijo. Semantično gledano, predstavlja ta splošna usmerjenost k demokraciji nekakšno zmago, ki jo je izbojevala javnost. Zahteve po demokraciji so bile namreč od sredine devetnajstega stoletja naprej radikalno orožje brezpravnih. Pojmovanje demokracije, ki ga razvija avtor knjige, vsebuje radikalno kritiko socialistične tradicije in zagovarja proces porazdeljevanja oblasti med številnimi javnimi sferami v institucionalno različnih območjih civilne družbe in države ter med njimi.