Temeljna dela

Jean-Jacques Rousseau

Družbena pogodba; Razprava o izvoru in temeljih neenakosti med ljudmi

Razprava, v kateri je Rousseau odgovarjal na vprašanje: “Kakšen je izvor neenakosti med ljudmi in ali jo upravičuje naravni zakon?,” je bila napisana leta 1753. Odgovor o viru zla, ki prežema domala vse segmente družbe, je zajet v sami ideji neenakosti. Neenakost je dvojna: naravna ali fizična ter moralna ali politična. Težave, ki tarejo človeštvo

Ludwig Wittgenstein

Modra in Rjava knjiga

Zaradi »kritične« oziroma »terapevtske« zasnove svoje filozofije Wittgenstein ni niti metafizik, kot je to še bil Hegel, niti pesimist kot Schopenhauer, niti nietzschejevski nihilist. Wittgenstein ne živi ne v svetu udejanjenih ne razočaranih idej, temveč kvečjemu v svetu idej, ki jih je treba ponovno normalizirati. Vsa njegova zrela filozofija temelji na predpostavki, po kateri je

Will Kymlicka

Sodobna politična filozofija. Uvod – ZADNJI IZVODI

Knjiga Sodobna politična filozofija. Uvod (2., razširjena izdaja, ki je prvič izšla l. 2002) je obsežna monografija, kritična osvetlitev najpomembnejših normativnih utemeljitev politične oblasti v anglo-ameriškem kulturnem prostoru v zadnjih tridesetih letih. Razen nekaj izjem (npr. Habermas in Arendt) v njej komaj kdaj naletimo na katerega izmed sodobnih evropskih kontinentalnih avtorjev. Avtor se namreč osredotoči

35,00€

William James

Raznolikost religioznega izkustva

Študija človeške narave

William James (1842–1910) velja za enega najizvirnejših ameriških filozofov in psihologov, ki je dobršen del svoje strokovne kariere prebil na Harvardu in pomembno prispeval k nastanku ter uveljavitvi eksperimentalne psihologije in pragmatistične filozofije. Njegova literarna zapuščina obsega bogat in raznolik nabor del, med katerimi bi poleg Raznolikosti religioznega izkustva ter Pragmatizma in Volje do verovanja

Michel Foucault

Rojstvo biopolitike

Kurz na Collège de France, 1978–1979

Pod naslovom La naissance de la biopolitique sta založbi Seuil in Gallimard objavili seminar, ki ga je Michel Foucault vodil na College de France v študijskem letu 1978–1979. V predhodnem šolskem letu, v seriji predavanj, ki so pri istih založbah izšla pod naslovom Securité, territoire, population, je Foucault preučeval premike v modernem razumevanju političnega upravljanja.

Émile Durkheim

Moralna vzgoja

Kurz iz sociologije na Sorboni v letu 1902/03

Moralna vzgoja temelji na predavanjih, ki jih je Durkheim imel na Sorboni v letih 1902–1903. Knjiga je razdeljena na dva velika dela: »Elementi moralnosti« in »Kako pri otroku vzpostaviti elemente moralnosti«. V prvem delu se Durkheim loteva tako imenovane teoretične morale, v njem razloži temelje morale, iz katere sledijo načela sekularne morale, ki jih utemelji

Thomas Bauer

Kultura dvoumnosti

Drugačna zgodovina islama

Thomas Bauer je profesor arabske književnosti na Inštitutu za arabistiko in islamske vede (Institut für Arabistik und Islamwissenschaft) Univerze v Münstru v Nemčiji. Velja za pionirskega raziskovalca na področju arabske poezije (predvsem poznega klasičnega obdobja, tj. od 12. do 19. stoletja) in enega vodilnih strokovnjakov za kulturno zgodovino islama. Leta 2013 je za svoje znanstvene

G. W. F. Hegel

Oris filozofije pravice

Oris filozofije pravice (Grundlinien der Philosophie des Rechts) sodi med temeljna dela praktične filozofije nasploh in politične filozofije posebej. V njem je Hegel podal sistematično pojmovanje pravice, razumljene kot »obstoj svobode«, in prikazal pogoje – formalne, moralne in nravne –, ki morajo biti izpolnjeni, da bi »svobodna volja« udejanila svojo svobodo. Vsebinsko deluje kot kritika

Jeremy Bentham

Fragment o vladavini

Jeremy Bentham se je rodil leta 1748 v Londonu kot sin advoÂkata, kar je odločilno zaznamovalo njegovo kariero. Čeprav je pri enaindvajsetih letih opravil pravosodni izpit, advokatskega poklica ni opravljal, saj ga je kmalu bolj od fines angleškega pravÂnega reda začelo zanimati tisto, kar je sam imenoval »mednarodno« pravo. Besedo »international« je namreč skoval prav

Niklas Luhmann

Oblast

Ker Niklas Luhmann oblast osvobodi vseh njenih tradicionalnih sidrišč, moralne legitimacije, družbene hierarhije, vladarskih simbolov, obče človeške narave, vitalističnega dinamizma, sprosti konceptualno področje, na katerem je mogoče teoretsko popisati doslej le tiho privzete fenomene: stopnjevanje oblasti v sistemu (ki ni več vezana na hierarhijo in načelo konstantne vsote); manko oblasti v sistemu (saj je tudi

Gilles Deleuze

Logika smisla

Z Logiko smisla (1969) je eden velikih francoskih filozofov 20. stoletja, Gilles Deleuze, zaokrožil svoj dotedanji filozofski razvoj in ga postavil pod oznako strukturalizma. Logika smisla je veličastna himna strukturi, čisti razliki, dogodku in smislu, ki se začenja z idejo sprevrnitve platonizma in enkratno analizo Carrollove Alice v čudežni deželi. V tej logiki je uglašenih

Daniel C. Dennett

Pojasnjena zavest

Daniel C. Dennett je sodobni ameriški filozof in kognitivni znanstvenik, ki se ukvarja predvsem z vprašanji filozofije duha, filozofije kognitivnih znanosti, filozofije biologije in filozofije religije. Je dolgoletni direktor Centra za kognitivno znanost na Univerzi Tufts (od leta 1985), kjer tudi predava filozofijo. Njegova prva knjiga, s pomenljivim naslovom Content and Consciousness (1969), se ukvarja

Isaiah Berlin

Izvori romantike

Knjiga Izvori romantike je zbirka Berlinovih predavanj, slavnih Mellon Lectures, ki jih je izvajal v Washingtonu leta 1965, potem pa jih je prenašal celo radio BBC. Berlin pravi, da je romantika sprožila velikansko zgodovinsko enkratno in neprimerljivo revolucijo v pogledu, ki ga ima človeštvo samo nase. Njegova teza je, da gre za »največji posamezni premik

John Rawls

Pravičnost kot poštenost

Reformulacija

John Rawls (1921–2002) je vtisnil globok pečat politični filozofiji druge polovice prejšnjega stoletja, verjetno globlji kakor kdorkoli drug, saj se celotna normativna politična filozofija odtlej v svojem pomembnem delu razvija skozi kritičen premislek njegovih tez in argumentov, ki jih je razvijal od objave svojega ključnega dela A Theory of Justice (1971). Rawlsova vloga neogibne reference

Paul-Henry Thiry d’Holbach

Razkrito krščanstvo

Pregled načel in učinkov krščanske religije

Razkrito krščanstvo je d’Holbach objavil pod psevdonimom leta 1761. Delo sodi med njegove radikalnejše spise. Kritika krščanstva, ki jedro svojega argumenta osredotoči zoper monopoliziranje morale s strani krščanskih (predvsem katoliških) dostojanstvenikov, je zbudila tudi Voltairovo zanimanje, ki se je izrecno distanciral od tako neprikrito ateističnih stališč. Knjiga je celovita in kritična obravnava krščanstva v vseh

15,00€

Piškotek	Trajanje	Opis
cookielawinfo-checkbox-analytics	11 months	This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics".
cookielawinfo-checkbox-functional	11 months	The cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional".
cookielawinfo-checkbox-necessary	11 months	This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary".
cookielawinfo-checkbox-others	11 months	This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other.
cookielawinfo-checkbox-performance	11 months	This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance".
viewed_cookie_policy	11 months	The cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data.