Na televiziji

Pierre Bourdieu je danes verjetno vodilni francoski sociolog, čigar sloves daleč presega nacionalne okvire in za katerega lahko rečemo, da je ustanovil lastno šolo analize družbenih pojavov. Prepričan je, da imajo v času teoretičnega in praktičnega neoliberalizma znanstveniki, ki razpolagajo s velikim simbolnim kapitalom in nenazadnje s potrebnim konceptualnim orodjem, dolžnost, da se postavijo po robu otopelemu prepričanju o neizbežnosti samoumevnega in pomagajo artikulirati boje “izključenih”.

Knjiga Na televiziji (natis dveh po televiziji predvajanih predavanj na College de France) je dober prikaz Bourdieujeve taktike. V njej uporabi konceptualni aparat sociologa, da bi preučil delovanje neke družbene strukture, televizije, in v tej zvezi zlasti odnos med intelektualcem (znanstvenikom, strokovnjakom) in televizijo. Sprego med televizijo in intelektualci, ki je porodila nov lik medijskega intelektualca – intelektualca, ki so ga za to naredili mediji, in medijske zvezde, ki je intelektualec samo zato, da bi o tem lahko govoril o medijih, je po Bourdieujevem mogoče preoblikovati, kar naj bi pokazala njegova analiza. Dovolj je, da novinarji opravijo svoje delo, ne da bi se ozirali na medijski učinek, in da intelektualci vztrajajo pri kriterijih lastnega polja.