Filozofija

Seyla Benhabib
Tujci, rezidenti, državljani
Seyla Benhabib predava politologijo in filozofijo na univerzi Yale. Njeno delo se opira na dialoško izmenjavo med politično filozofijo, kritično teorijo in feminizmom. Sloves si je ustvarila s kritičnimi branji Hannah Arendt in Jürgena Habermasa, danes pa je poznana predvsem kot teoretičarka kozmopolitstva. V knjigi Pravice drugih avtorica zastavlja ključno vprašanje pravic vseh, ki so
15,00
Krzysztof Pomian
Krzysztof Pomian je francoski filozof in zgodovinar poljskega rodu, ki je leta 1973 kot politični disident emigriral v Francijo. Raziskoval je v okviru Centre national de la recherche scientifique, poučeval na Ecole des hautes études en sciences sociales, na Ecole du Louvre in na Ženevski univerzi. Med drugim je tudi sodelavec revije Le Débat. Knjiga
15,00
Friedrich Heinrich Jacobi
Friedrich Heinrich Jacobi (1743–1819) je bil eden od najodmevnejših avtorjev nemškega kulturnega prostora na prelomu 18. in 19. stoletja. Sprva je deloval predvsem kot viharniški pisatelj, potem pa je s knjigo Über die Lehre des Spinoza leta 1785 sprožil »spor o spinozizmu« in se v hipu uvrstil med osrednje protagoniste vsesplošnega filozofskega vrenja. Jacobi, sicer
8,00
Rolf-Peter Horstmann
Raziskava o ciljih in motivih nemškega idealizma
V delu Meje uma. Raziskava o ciljih in motivih nemškega idealizma skuša R.-P. Horstmann tistemu gibanju pokantovske filozofije, ki ga poznamo pod imenom nemški idealizem in obsega predvsem tri avtorje, Fichteja, Schellinga in Hegla, dati enotno konceptualno, logično in metodološko osnovo. Osnova in izhodišče teh treh filozofov je poskus preseganja tradicionalnih, novoveških standardov racionalnosti, spoprijem
15,00
Pierre Hadot
Pierre Hadot se v svoji knjigi Kaj je antična filozofija? povrne k delom Sokrata, Platona, Aristotela, helenističnih in rimskih filozofskih šol in predstavi pregled razvoja antične misli s poudarkom na vlogi filozofskih teorij v življenju posameznih mislecev. Pri tem sledi slavnemu Sokratovemu vodilu, da neraziskovanega življenja ni vredno živeti, umesti posameznega filozofa oziroma filozofsko gibanje
15,00
Anna Elisabetta Galeotti
Pluralistični predlog
Kar presenetljivo je, kako pogosto se v sodobnem liberalno demokratičnem svetu sklicujemo na toleranco kot hrbtno stran osebne moralne avtonomije, in kako redko je ta domnevna krepost predmet resne analize. Knjiga Toleranca. Pluralistični predlog bralcu pokaže, da je ta domnevno nesporna, celo samoumevna moralna krepost v prizmi moralne ter socialno in politično filozofske analize, kompleksen
8,00
Antonio Damasio
Veselje, žalost in čuteči možgani
Avtor knjige Iskanje Spinoze. Veselje, žalost in čuteči možgani je nevroznanstvenik Antonio Damasio, vodja Inštituta za možgane in kreativnost Univerze Južne Karoline v ZDA in eden vodilnih raziskovalcev na področju nevrobiologije duševnih procesov, predvsem čustev, odločanja, spomina, sporazumevanja in kreativnosti. Knjiga se odlikuje po interdisciplinarni obravnavi odnosa med duševnostjo in telesom. Damasio raziskuje odnos med
15,00
Peter Singer
Peter Singer je zaslovel konec sedemdesetih s knjigo Animal Liberation, v kateri je razgrnil razloge za moralno upoštevanje živali. Svoj ugled in popularnost, ki sta za filozofa izjemna, je dodatno utrdil s pričujočo knjigo. V Praktični etiki Singer ponuja svoje razmisleke o moralnih vprašanjih na različnih področjih človekovega delovanja: odločitve o življenju in smrti, moralni
15,00
Jean-Jacques Rousseau
Razprava, v kateri je Rousseau odgovarjal na vprašanje: “Kakšen je izvor neenakosti med ljudmi in ali jo upravičuje naravni zakon?,” je bila napisana leta 1753. Odgovor o viru zla, ki prežema domala vse segmente družbe, je zajet v sami ideji neenakosti. Neenakost je dvojna: naravna ali fizična ter moralna ali politična. Težave, ki tarejo človeštvo
Michel Foucault
Malo pred smrtjo (leta 1984) je Michel Foucault, eden najpomembnejših filozofov in zgodovinarjev 20. stoletja, celotno svoje delo opisal z namero »ustvariti zgodovino različnih načinov, kako v naši kulturi človeška bitja postanejo subjekti«. Te različne načine pa je strnil v tri ključne pojme: kako postanejo predmet vednosti; kako postanejo predmet delitvenih praks oblasti; in nazadnje
Robert Filmer
Obramba naravne oblasti kraljev pred nenaravno svobodo ljudstva s teološkimi, racionalnimi, zgodovinskimi in pravnimi argumenti
Sir Robert Filmer (1588-1653) je eden najpomembnejših angleških klasičnih političnih filozofov. Politični traktat Patriarcha, njegovo glavno delo, je bilo prvič posthumno objavljeno leta 1680 in je vzbudilo pozornost Johna Lockea, ki je takrat pisal o politiki. Patriarcha je tako postavljen v izhodišče kritike v njegovi prvi Razpravi o vladavini. Čeprav se je s tem Filmer
8,00
Michel Foucault, Noam Chomsky, Paolo Virno
Knjigo sestavljata dve besedili, ki sta uredniško združeni: besedilo, ki je nastalo po magnetogramskem zapisu edinega pogovora med Chomskym in Foucaultom pred tridesetimi leti na nizozemski televiziji, O človeški naravi: Pravičnost proti moči, in monografijo Paola Virna, Družbene vede in »Človeška narava«, ki deluje kot obsežen kritični komentar istih vprašanj, ki sta jih v pogovoru
8,00
Étienne Balibar
Knjiga z naslovom Lockova iznajdba zavesti je obsežen komentar 27. poglavja »O identiteti in različnosti« Lockovega najpomembnejšega besedila Eseja o človeškem razumu. Knjiga je razčlenjena na več delov. Poleg uvodnega besedila Étienna Balibarja z naslovom Lockova razprava o identiteti in besedila Lockovega izvirnika s vzporednim prevodom v slovenski jezik, vsebuje knjiga prevode krajših izsekov v
8,00
Thomas Hobbes
Elementi naravnega in političnega prava, 1. del
Človekova narava (Human nature) predstavlja prvi del Hobbesove knjige Elementi naravnega in političnega prava iz leta 1640 in je kot rokopis krožila v javnosti in brez njegovega dovoljenja od približno leta 1650. Ker avtor sam ni nikoli pokazal zanimanja za avtorizirano izdajo Elementov, je prvo integralno izdajo uredil Ferdinand Tonnies leta 1889 na podlagi primerjalnih
15,00
Hannah Arendt
Šest vaj v političnem mišljenju
Na eno od vprašanj, ki ji ga je zastavil Günter Gaus v najbolj znanem od njenih petih televizijskih intervjujev, je Hannah Arendt odgovorila: “Sprašujete me po učinkih mojega dela na druge. Če smem zveneti nekoliko ironično, to je moško vprašanje. Moški zmeraj hočejo biti tako grozno vplivni, sami pa se mi to zdi nekako postransko.
15,00

Nakupovalna košarica

0
image/svg+xml

Košarica je prazna :(

Continue Shopping